Prezgodnji porod predstavlja enega najpomembnejših vzrokov umrljivosti pred rojstvom. Nedavno objavljena inovativna metoda, opisana v ugledni mednarodni strokovni reviji Nature Communications, bi lahko v prihodnosti bistveno prispevala k uspešnemu ohranjanju in razvoju nedonošenih otrok. Ta metoda, ki so jo za zdaj uspešno preizkusili na živalskem modelu - ovcah, odpira nova obzorja v fetalni medicini in potencialno obeta rešitev za najranljivejše novorojenčke.
Umetna maternica: Od živalskega modela do potencialne človeške uporabe
Ameriškim raziskovalcem na področju fetalne medicine in pediatrije je uspelo razviti tako imenovano umetno maternico. Ta naprava je omogočila uspevanje ovčjega ploda od 105. dneva gestacijske starosti, kar ustreza približno 22. do 24. tednu gestacijske starosti pri človeku. Ta zgodnja faza nosečnosti je ključna, saj v tem obdobju plodovi organi še niso dovolj razviti za samostojno preživetje zunaj maternice.
Prof. dr. Irma Virant Klun, klinična embriologinja in vodja Laboratorija za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, je izrazila navdušenje nad tem dosežkom, pri čemer je poudarila, da gre za izjemno delo, čeprav je bila metoda za zdaj uporabljena le na živalskem modelu. Prenos te tehnologije v humano medicino je po njenem mnenju še vedno v domeni prihodnosti. Pohvalila je poglobljeno delo interdisciplinarne skupine strokovnjakov, ki so sodelovali pri razvoju metode, saj je bil model izjemno dodelan, članek pa ne vsebuje znanstvenih špekulacij, temveč napoveduje možnost uporabe te metode v humani reproduktivni medicini.
Mehanizem delovanja umetne maternice
Poskus je potekal tako, da so osmim brejim ovcam po 105 dneh gestacije odvzeli plodove iz maternice. Raziskovalci so nato vzpostavili oksigenacijski krog in v plodove vstavili kanile (cevke) v popkovnično veno in arteriji, s čimer so funkcijo popkovnice prenesli na umetni oksigenator. Sledilo je namestitev ploda v biovrečko, napolnjeno s sintetično plodovnico. Avtorji članka opisujejo, kako so do razvoja te male biovrečke prišli od začetnih poskusov z velikimi, tridesetlitrskimi inkubatorji.
Nadalje so s pomočjo posebne črpalke konstantno dovajali novo, sintetično plodovnico. Ta je po principu gravitacije nežno izrivala staro plodovnico, s čimer je zagotavljala njeno stalno osveževanje. Ključen element sistema je bila skrbno pripravljena sestava hranil in hormonov, ki jih je plod preko umetne popkovnice oziroma infuzije prejemal za svoje preživetje in razvoj. To je vključevalo popolno prehrano, ki jo plod potrebuje, predvsem ogljikove hidrate (dekstrozo), aminokisline, železo, druge minerale in vitamine. Dodajali so tudi heparin, eritropoetin, prostaglandin E, insulin in druge nujno potrebne substance.
EctoLife: Prvi objekt za umetno maternico na svetu
Rezultati in pomen za razvoj ploda
Po 28 dneh v umetni maternici so jagenjčki znatno zrasli, začeli so se normalno gibati, odpirati oči in njihova dlaka je normalno zrasla. Poznejše analize so potrdile, da gre za normalno razvite jagenjčke z zdravim razvojem tkiv, možganov, pljuč in drugih organov. Njihov razvoj je bil zelo podoben razvoju plodov, ki so ostali v maternicah kontrolnih ovc.
Dr. Virant Klun je še posebej poudarila, kako kompleksno, dosledno, organizirano in interdisciplinarno so se raziskovalci lotili reševanja tega izjemno zahtevnega problema, znanstveno pa so uspeli realizirati svojo idejo.
Vloga pri obvladovanju prezgodnjega poroda
Prezgodnji porod se v ginekologiji in porodništvu pojavlja v različnih obdobjih nosečnosti. Včasih se otrok rodi dovolj razvit, da lahko preživi s pomočjo sodobnega znanja iz porodništva, pediatrije in neonatologije. Vendar pa prezgodnji porodi v zelo zgodnjih fazah nosečnosti predstavljajo velik izziv, saj plodovi organi še niso dovolj razviti za zunajmaternično življenje. Poleg tega obstajajo stanja in bolezni v nosečnosti, ki narekujejo predčasno prekinitev nosečnosti zaradi ogroženosti nosečnice ali ploda. Sem spadajo huda hipertenzija, ledvične bolezni s povečanim izločanjem beljakovin, zastoj plodove rasti, prezgodnje ločevanje posteljice ali predležeča posteljica s krvavitvijo. V takšnih kritičnih primerih bi lahko nova metoda umetne maternice ponudila rešilno bilko.
Etična in strokovna vprašanja
Kljub izjemnemu znanstvenemu napredku, ideja o razvijanju človeškega zarodka ali ploda v umetni vrečki vzbuja določeno mero strahu, kot je izpostavil dr. Misel. Vendar pa dr. Virant Klun poudarja pozitiven vidik študije, ki nakazuje, da bi se del razvoja prezgodaj rojenega ploda lahko izpeljal na ta način. Hkrati priznava, da je vprašanje izvedbe pri človeku izjemno težavno in da bo pot do uspešnega prenosa metode v humano medicino verjetno dolga.
"Vprašanje je težko tako s strokovnega vidika kakor tudi etično," pravi dr. Virant Klun. "Vendar menim, da je vrata treba odpreti in spremljati razvoj, se o tem v strokovnih krogih pogovarjati in videli bomo, kaj bo prinesel čas. Vsekakor bi bil prehod z živalskega na človeški model zelo zahteven. To je nekaj povsem novega, nekaj, o čemer smo nekoč razmišljali, da ni možno, narejen je bil velik korak naprej in tudi stroka je še v dvomih ter potreben je čas, da zadeva dozori."
Želja po tem, da bi ta napredek nekoč postal del humane reproduktivne medicine, je močna, in upanje ostaja, da se bo našel način, kako to znanje učinkovito uporabiti v prihodnosti.
Umetna oploditev in raziskave Prof. dr. Irme Virant Klun
Prof. dr. Irma Virant Klun je klinična embriologinja in vodja Laboratorija za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. Njeno delo obsega raziskovanje zunajtelesne oploditve ter matičnih celic. Z velikim navdušenjem spremlja nastajanje življenja pod mikroskopom. Nenehno se izpopolnjuje, tudi v tujini, ter aktivno sodeluje v mednarodnih znanstvenih projektih. Je avtorica ali soavtorica številnih znanstvenih člankov in publikacij.
V svojem delu se srečuje z velikimi izzivi in iskanji. Njena zbirka pesmi z naslovom »Nevidno« odraža njeno poklicno pot in občutke. V eni od pesmi je zapisala: »Samo tipljem. Previdno. V prazno. Da bi začutila, kaj je tu, kaj je tam.« Profesorico doktorico Irmo Virant Klun so predstavili tudi v oddaji »Razkošje v glavi«, kjer so osvetlili njeno zanimivo osebnost in delo.
Nova metoda IMSI in obravnava moške neplodnosti
V povezavi z reproduktivno medicino je pomembno omeniti tudi novo metodo IMSI, ki so jo pred kratkim začeli izvajati pod vodstvom doc. dr. Irme Virant Klun. Ta metoda prinaša upanje tudi za pare, ki se soočajo z najtežjimi oblikami neplodnosti. Doc. dr. Branko Zorn, ginekolog in androlog ter vodja Centra za andrologijo v ljubljanskem UKC, poudarja, da je moška neplodnost pogost vzrok težav z zanositvijo, saj je v 50 do 60 odstotkih primerov vzrok na strani moškega.
Pri tretjini parov, ki poiščejo pomoč, je vzrok za neplodnost pri ženski, pri drugi tretjini pri moškem, pri zadnji tretjini pa težave nastopijo pri obeh partnerjih. To pomeni, da kar dve tretjini moških sooča s slabo kakovostjo semena. Glede na kriterije Svetovne zdravstvene organizacije je seme normalno, če vsebuje vsaj 20 milijonov spermijev na mililiter, če je vsaj 50 % spermijev gibljivih in vsaj 30 % (ali po nekaterih kriterijih vsaj 14 %) spermijev normalne oblike.
Pred desetimi leti je izraelska skupina znanstvenikov razvila postopek, ki omogoča izbiro kakovostnih spermijev med tistimi s slabšo kakovostjo z uporabo večje povečave. Nova metoda IMSI, ki jo vodi dr. Virant Klun, specialistka klinične embriologije in vodja laboratorija za OBMP, predstavlja pomemben napredek pri obravnavi moške neplodnosti.
Vpliv COVID-19 na kakovost semena
Dodatna skrb v reproduktivni medicini je povezana z vplivom okužbe s COVID-19 na kakovost semena. Raziskave kažejo, da se kakovost semenskega izliva pri moških, ki se okužijo s COVID-19, znatno poslabša. Po okužbi se zmanjša število spermijev in njihova gibljivost, kar posledično vpliva na uspešnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Zato je priporočljivo, da pari v postopek OBMP vstopijo tri mesece po okužbi partnerja s COVID-19, da se omogoči regeneracija reproduktivnega sistema.
Ta ugotovitev temelji na študiji, objavljeni v Fertil Steril, ki je analizirala kakovost semena in prisotnost SARS-CoV-2 RNA v semenu po okužbi s COVID-19. Ti rezultati poudarjajo pomen celovitega pristopa k reproduktivnemu zdravju in upoštevanja vplivov globalnih zdravstvenih kriz na to občutljivo področje.
tags: #vodja #laboratorija #za #oploditev #z #biomedicinsko