Vsaka sprememba, ki jo ženska ali moški zazna v predelu dojk, je največkrat povezana s strahom pred resnimi malignimi obolenji. Vendar pa je pomembno vedeti, da obstajajo tudi številne benigne spremembe, s katerimi se srečujejo ženske skozi različna življenjska obdobja, še posebej med nosečnostjo in dojenjem. V tokratnem prispevku se bomo poglobili v razumevanje teh sprememb, zlasti v primeru pojavljanja vozlišč in otrdin v dojki, kot ste jih izkusili vi, draga Nataša, mamica dveh otrok, ki pričakujete tretjega. Vaša izkušnja z bolečimi vozliči in otrdinami pod levo pazduho, ki se širijo do roba leve dojke, je lahko skrb vzbujajoča, vendar je razumevanje vzrokov in možnih rešitev ključnega pomena.
Hormonske spremembe in razvoj dojk med nosečnostjo
Ko ženska prvič zanosi, njene dojke pod vplivom hormonov doživijo novo stopnjo v razvoju. Estrogen, progesteron in prolaktin vzpodbujajo rast in povečanje mlečnih žlez ter posebnih celic, ki iztiskavajo mleko. Te lahko ženska občuti kot grahaste zatrdline. Med nosečnostjo se telo ženske pripravlja na dojenje. Ti hormoni spodbujajo rast mlečnih žlez in alveol, majhnih votlin, kjer nastaja mleko, ter celic, ki izločajo mleko. Te spremembe lahko povzročijo občutek napetosti v dojkah, povečanje njihove velikosti in občutljivosti. Pogosto se lahko pojavijo tudi zatrdline ali vozli, ki so posledica povečanega tkiva mlečnih žlez ali zastojev v mlečnih vodih. V nekaterih primerih so te zatrdline lahko povezane z vnetjem, ki pa ni nujno posledica okužbe. Nebakterijsko vnetje se lahko pojavi zaradi hormonskih sprememb ali pritiska na mlečne vode.
V vašem primeru, ko ste mamica dveh otrok in pričakujete tretjega, se je pri vseh treh nosečnostih pojavila otrdlin in vozlov pod levo pazduho, pa tja do roba leve dojke, kar je bilo zelo boleče. Medtem ko je ginekolog v prvi nosečnosti to označil kot "špeh", je nova ginekologinja ugotovila vnetje mlečne žleze, ki naj bi po porodu izginilo. Čeprav obstaja možnost, da se je v vaši tretji nosečnosti res prišlo do nebakterijskega vnetja, je pomembno razumeti vzroke in možne rešitve za takšne težave.
Dojka je žleza, katere primarna vloga pri ženski je tvorba mleka. Sestavljena je iz 15-20 posameznih režnjev, sestavljenih iz žleznih mešičkov in mlečnih izvodil različnih velikosti. Ti se na koncu zlijejo v skupni mlečni vod, ki se odpre v bradavico. V dojki se nahaja tudi maščobno in vezivno tkivo, kar ji daje oporo in obliko, ter številne krvne žilice, mezgovnice in živci. Dojka doseže svojo normalno velikost med šestnajstim in devetnajstim letom starosti, do popolnega razvoja pa pride šele v nosečnosti. Med nosečnostjo se izloča precejšnja količina hormonov, ki dojko preoblikujejo in pripravijo na njeno vlogo pri materinstvu. Dojka je organ, na katerega delujejo številni hormoni. Vsaka sprememba, ki jo ženska zatipa ali opazi, še ne pomeni nujno patološkega dogajanja. V različni fazi menstruacijskega ciklusa so prsi različno občutljive in čvrste. V drugi polovici ciklusa dojke nabreknejo in postanejo boleče. V predmenstrualnem obdobju povzroča povišana količina hormonov rast žleznega tkiva in izvodil ter večjo prekrvavljenost in zadrževanje tekočine v vezivnem tkivu. Podobno bolečino začutijo ženske tudi med nosečnostjo, ko je rast žleznega tkiva največja, saj se le-to prične pripravljati na izločanje mleka. Skoraj praviloma sta dojki vsaj deloma nesimetrični. Lahko se zgodi, da med razvojem pride do odsotnosti dojke ali bradavice, redko pa pride do nastanka več dojk oz. t.i. polimastije.
Nastanek mleka in vloga hormonov po porodu
Po porodu se začne proces tvorbe mleka. Prve dni po porodu se v dojkah razvije kolostrum, gosto, rumenkasto mleko, bogato s hranili in protitelesi, ki je ključnega pomena za novorojenčka. Med drugim in petim dnem po porodu nastopi tako imenovani "naval mleka", ko prsi postanejo občutno polnejše, trše in bolj občutljive. To je posledica obilne proizvodnje mleka, ki se prilagaja potrebam otroka. Za nastajanje mleka je odgovoren prolaktin, medtem ko je za iztiskanje mleka odgovoren oksitocin. Delovanje oksitocina mnoge matere občutijo kot sproščanje mleka, povečan pritisk v prsih, občutek toplote, mravljincev ali celo zbadanja. Pogostost dojenja po porodu neposredno vpliva na to, kdaj se bo v materinih prsih pojavilo pravo mleko.
V prvih nekaj dneh po porodu se v dojkah razvije kolostrum, o čemer sem že pisala v svojem zadnjem članku. Kmalu potem se hitro oblikuje mleko, kar mati občuti kot nenaden občutek polnosti, teže, trdote in občutljivosti na dotik. Redno dojenje pospešuje praznjenje dojk, kar pripomore k dodatni tvorbi mleka, ki ga dojenček potrebuje. Težave se lahko pojavijo, če se polnost dojk ne rešuje s pogostim dojenjem. Silikonska prsna črpalka Haakaa je izdelana iz 100% silikona za živila, popolnoma varnega tako za vas kot tudi za vašega malčka. Je edinstvena in bistveno enostavnejša za uporabo v primerjavi z drugimi črpalkami, saj za črpanje mleka uporablja zgolj svoj vakuum. Ni potrebe po napornem in bolečem stiskanju ročne črpalke. Pri nekaterih ženskah se prepolnost dojk lahko čuti le na območju areole ali pa v celotni dojki. Pri večini žensk so simptomi podobni: dojka je otečena, topla in zelo občutljiva na dotik. Ženska lahko občuti tudi povišano telesno temperaturo. Priporočljivo je dojiti na zahtevo, torej ko dojenček izrazi željo po dojki, mu jo ponuditi. Pred dojenjem je dobro na dojko položiti topel obkladek, da se mlečni kanali razširijo in olajša pretok mleka. Prav tako lahko nežno masirate dojko. Po dojenju je priporočljivo na dojko položiti hladen obkladek, da se mlečni kanali stisnejo in prepreči prekomerno tvorbo mleka. Silikonska prsna črpalka Haakaa je izdelana iz 100% silikona za živila, popolnoma varnega tako za vas kot tudi za vašega malčka. Je edinstvena in bistveno enostavnejša za uporabo v primerjavi z drugimi črpalkami, saj za črpanje mleka uporablja zgolj svoj vakuum. Ni potrebe po napornem in bolečem stiskanju ročne črpalke. Takrat dojke postanejo manj napete, mnoge mamice pa se zmotno bojijo, da je mleko izginilo. Nasprotno!
Težave pri dojenju: od bolečih bradavic do mastitisa
Kljub naravnosti procesa dojenja se lahko pojavijo številne težave, ki vplivajo na udobje matere in uspešnost hranjenja otroka. Ena najpogostejših težav so boleče bradavice. Dojenje samo po sebi ne sme biti boleče. Na koncu nosečnosti in na začetku dojenja je občutljivost bradavic povečana zaradi raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se običajno zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Če bolečina traja dlje kot teden dni, je najpogostejši vzrok nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico.
Nepravilno pristavljanje lahko vodi do bolečih, razpokanih bradavic, ki lahko rahlo zakrvavijo. Za pomoč si lahko mati pred dojenjem izbrizga nekaj mleka, da sproži refleks izločanja mleka, nato pa pristavi otroka. Lahko tudi začne dojiti na manj boleči strani, in ko pride do izločanja mleka, prestavi otroka na prizadeto dojko. Če težave z bradavicami ne minejo, je priporočljivo, da se mati posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom glede uporabe protibolečinskih zdravil. Po dojenju si lahko bradavice namaže s svojim mlekom, kar pospeši celjenje, ali pa uporabi tanek sloj mazila, ki je varno za otroka in ga pred dojenjem ni potrebno odstraniti. Učinkovite so lahko tudi obloge iz hidrofilne polimerne membrane ali blazinice s hidrogelom, vendar je pomembno, da se ne kombinirajo z mazili. V primeru bolečin, ki jih povzroča pritisk modrčka, si lahko pomagate s prsnimi školjkami. Silikonski nastavki za dojenje sicer niso nujni, saj ne odpravijo vzroka nepravilnega pristavljanja, lahko pa v nekaterih primerih zmanjšajo bolečino.
V kolikor zbolite in morate jemati zdravila, se vam bo vsekakor porajalo vprašanje, če so varna za otroka. Večina zdravil, ki prehaja v vašo kri, bo prešla tudi v vaše mleko. Običajno je to zelo majhna količina, ki ni nevarna za otroka. Seveda so tudi izjeme, zato je potrebno pretehtati vsako zdravilo posebej. Večina zdravil je združljivih z dojenjem, tudi zdravila za zdravljenje depresije. Opazili boste, da je v priloženih navodilih zdravil običajno napisano, da se odsvetuje v času dojenja. To je zato, ker proizvajalci ne delajo raziskav na nosečnicah in doječih materah. Pomembno je da se pred jemanjem zdravila posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, vendar morate imeti v mislih, da vsi nimajo dodatnega znanja za svetovanje doječim materam. V Sloveniji imamo primer dobre prakse v Mariborskih lekarnah, kjer imajo tim farmacevtk, ki so specializirane za svetovanje doječim materam.
Dojenje: Kako izgleda pravilno pristavljanje - Klavdija Slapar, strokovnjakinja za dojenje
Zamašeni mlečni vodi in prenapetost dojk
Večja količina mleka se prične proizvajati dva do šest dni po porodu, kar lahko povzroči, da so dojke trde in napete. To stanje lahko traja prve tri tedne, kasneje pa se dojke prilagodijo povpraševanju otroka in postanejo mehkejše. Napetost ali ohlapnost dojk po tretjem tednu ni povezana s količino mleka. Strah ali misel matere, da je mleka premalo, lahko deluje zaviralno na nastajanje mleka.
Včasih pa se lahko dojke postanejo zelo trde, boleče, tople, koža je napeta in prosojna. V takem primeru se lahko telesna temperatura zviša do 38 °C, kar še ni znak vnetja. Da bi zmehčali dojke, si pomagate s toplimi oblogami pred podojem, jih stuširate s toplo vodo ali izvedete masažo s krožnimi gibi. Če ima otrok težave pri pristavljanju, si izbrizgajte nekaj mleka, da se zmehča prsni kolobar. Otroka je priporočljivo dojiti najprej na eni dojki, dokler je ne izprazni, preden ga prestavite na drugo. Ne omejujte časa podoja; otrok naj sesa toliko časa, kot želi. Če otrok dojke ne izprazni dobro, si preostalo mleko izbrizgajte, da dosežete olajšanje. Po dojenju lahko za 20 minut ali več položite hladne obloge na dojke.
Zamašitev mlečnega voda se kaže kot omejena zatrdlina v dojki, ki je lahko boleča in topla na dotik. Na mestu zatrdline se lahko pojavi tudi rdečina. Telesna temperatura običajno ni povišana in materino splošno stanje je dobro. Težava nastane, če se mlečna žleza ne prazni dovolj. Vzroki so lahko zunanji pritisk na mlečni vod (tesna naramnica modrčka, nahrbtnik, materini prsti med dojenjem ali otrokova pest na dojki) ali slaba pristavitev otroka na dojko in posledično slabo sesanje. Pomembno je, da še vedno dojite na obeh dojkah. Pred dojenjem priporočamo tople obloge in rahlo masiranje. Med dojenjem lahko nadaljujete z nežno masažo v predelu zatrdline. Če je po dojenju še vedno prisotna zatrdlina, si lahko pomagate z ročnim izbrizgavanjem.
Mastitis: Vnetje dojk
Najpogostejši vzrok za mastitis je nepopolno izpraznjena dojka, v kateri zastaja mleko. K nastanku mastitisa lahko pripomorejo tudi stres, utrujenost matere in poškodovane, razpokane bradavice. Najpogosteje se pojavi v prvih treh tednih po porodu, po nenadni odstavitvi ali nenadnih spremembah pri dojenju. Na dojki se pojavi pordela, boleča, vroča, otečena površina. Materino splošno stanje se poslabša, počuti se bolno in ima lahko mrzlico, s simptomi, podobnimi gripi. Telesna temperatura se zviša nad 38 °C.
Pri mastitisu je ključno nadaljevati z dojenjem na obeh dojkah, pri čemer je priporočljivo začeti z dojenjem na prizadeti strani, razen če je dojka tako boleča, da pristavljanje ni mogoče. Pred dojenjem si na dojko položite tople obloge, med dojenjem izvajajte nežno masažo, po dojenju pa priporočite hladne obloge. Pogosto dojenje bo preprečilo poslabšanje mastitisa. Svetuje se več počitka in povečan vnos tekočine. Obvezno je obiskati zdravnika, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje z antibiotiki, ki so večinoma združljivi z dojenjem.
Otrokova nemirnost pri dojenju in specifični izzivi
Vzrokov, da se otrok ob dojenju obnaša nervozno ali odklanja dojko, je veliko. Otroci se med seboj razlikujejo, zato se na enak dražljaj lahko različno odzovejo. Težko uravnavajo naval mleka (običajno med 2. in 4. tednom). Če otrok kljub dobremu sesanju po dojenju ostaja nemiren, nezadovoljen, jokav in ne napreduje s težo, obstaja možnost, da uživa samo prednje mleko, ki vsebuje veliko mlečnega sladkorja (laktoze) in malo maščob. V takem primeru se priporoča več zaporednih podojev na isti dojki ali izbrizgavanje prednjega mleka pred podojem.
Posebne situacije in nasveti
V primeru, ko materine prsi res niso sposobne proizvajati dovolj mleka, mati in otrok še vedno lahko občutita posebno vez, ki jo ustvarja dojenje, z uporabo posebne naprave za dopolnitev dojenja. Ta naprava je sestavljena iz majhne vrečke za mleko (podarjeno ali adaptirano), ki jo mati obesi za vrat, in cevčice, ki jo s posebnim trakom prilepi k bradavici. Tako otrok sesa pri materinih prsih in obenem dobiva še dodatne količine mleka.
Pomembno je tudi zavedanje, da se dojke sčasoma prilagodijo potrebam otroka. Napetost ali ohlapnost dojk po tretjem tednu nikakor ni povezana s količino mleka. Ko se vzpostavi redno dojenje, se prepolnost dojk običajno umiri v dveh do treh tednih. Takrat dojke postanejo manj napete, kar pa lahko pri nekaterih mamicah vzbudi zmoten strah, da je mleka izginilo.
V primeru trdovratnih zatrdlin, ki ne izginejo kljub ukrepom, ali sumljivih sprememb na dojki, je vedno priporočljivo obiskati zdravnika. Čeprav se v primeru zamašenega mlečnega voda priporoča dojenje tako, da je nosek otroka obrnjen proti zatrdlini, je včasih težko pravilno usmeriti otroka, še posebej v določenih položajih dojenja. V takih primerih je pomembno, da se posvetujete s patronažno babico ali drugim zdravstvenim delavcem.
Če se soočate s težavami pri dojenju, je ključnega pomena, da ostanete mirni in poiščete ustrezno podporo. Dojenje je proces, ki se razvija in prilagaja, in vsaka mamica in vsak otrok sta unikatna.
Izločanje mleka in črpanje
Čeprav je materino mleko najboljša hrana za dojenčka, je treba razumeti, da včasih dojenje ne steče zlahka in da so lahko pritiski okolice na novopečeno mamico preveliki, zato dovolite mami, da se sama odloči, kaj je najboljše zanjo in za otroka, ter jo pri tem podprite. Vsi predlogi o tem, na kakšen način bi morala dojiti, kako in kdaj pristavljati ter ugibanja o tem, ali ima dovolj mleka in ali je dojenček po dojenju morebiti še vedno lačen, lahko negativno vplivajo na potek dojenja in samozavest mamice. Izjemnega pomena je, da ima mama dovolj podpore in razumevanja okolice, da bi dojenje sčasoma steklo in bi se vzpostavil njegov ritem.
Ročna ali električna črpalka - v prvih dneh po porodu, ko novorojenček še bolj malo je, pri vas pa ostaja presežek mleka, bo super, če boste imeli pri roki črpalko. Mleko lahko črpate s pomočjo ročne ali električne črpalke. Na ta način boste iz dojk načrpali ‘odvečno’ mleko, ki bi lahko zastajalo in bremenilo vaši dojki, kar bi lahko privedlo tudi do vnetja. Hkrati lahko mleko, ki ga načrpate, shranite in zamrznete za obdobje, ko boste morda želeli, da bi otroka po steklenički nahranil kdo drug, ali pa vam bo že zmanjkalo mleka in boste nehali dojiti.
Samopregledovanje dojk: ključ do zgodnjega odkrivanja sprememb
Vsaka sprememba, ki jo ženska zatipa ali opazi, še ne pomeni nujno patološkega dogajanja. Vendar pa je redno samopregledovanje dojk ključnega pomena za zgodnje odkrivanje morebitnih benignih ali malignih sprememb. Vsaki ženski, tako mlajši kot starejši, mora dosledno pregledovanje dojk postati vsakomesečna navada. Rak dojke je namreč še vedno med najpogostejšimi raki pri ženskah. Najbolje je, da s pregledovanjem dojk pričnejo ženske po dopolnjenem 20. letu, najprimernejši čas je po zaključeni menstruaciji.
Postavite se pred ogledalo in si najprej dobro oglejte dojki. Pozorne bodite na morebitno ugreznjenost bradavic in kože, rdečino, oteklino ali izcedek. Nato dvignite roke in jih položite za glavo ter si dojki ponovno oglejte. Podobno lahko pregledate dojki, če roki položite na boke. Takoj za tem se lotite pretipavanja dojke. Dojko morate natančno pretipati v vse smeri, krožno in vzdolžno, nikar ne pozabite na področje bradavice in nato še pazduh. Tudi nosečnice in ženske, ki dojijo, lahko zbolijo za rakom dojke. Takoj ko zatipate ali opazite kakršnokoli spremembo, je najbolje, da se odpravite do izbranega osebnega zdravnika oz. ginekologa. Nekatere bolečine in zatrdline, ki jih zatipate med menstruacijo, so sicer normalen pojav, če pa v nekaj dneh po zaključku mesečnega perila ne izzvenijo, je potreben strokovni pregled. Še posebej pozorne bodite tiste, pri katerih gre za družinsko obremenjenost z rakom dojke. Prav tako so bolj obremenjene ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom, in tiste, ki so jo izgubile po 50. letu. Posebno pozornost samopregledovanju naj namenijo tudi ženske, ki niso nikoli rodile. Nekatere raziskave kažejo, da tudi hormonski nadomestki za lajšanje menopavzalnih težav in kontracepcijske tabletke zmerno večajo nevarnost za nastanek raka na dojkah.
Če ženska opazi spremembo dojk, zatipa zatrdlino, ki je prej ni bilo, ali opazi izcedek, naj ne odlaša z obiskom izbranega zdravnika ali ginekologa. Ta dva presodita, ali je sprememba takšna, da je potrebna nadaljnja obdelava. Pri raku dojk ne gre za eno bolezen, ampak heterogeno skupino tumorjev, ki se med seboj razlikujejo glede na biološke značilnosti, oziroma zgradbo (morfologijo), imunohistokemične in molekularne lastnosti, (ugotovimo s pregledom pod mikroskopom in ustreznimi testi) ter potek bolezni - klinična slika, odziv na zdravljenje in prognozo. Največkrat posumimo, da gre za raka, če se pojavi zatrdlina v predelu dojke ali v predelu pazduhe. V večini primerov jo zatipa ženska sama slučajno ali pri samopregledovanju. Lahko jo zatipa zdravnik ali pa jo odkrijejo pri mamografiji. Razen zatrdline se lahko pojavi sprememba barve kože, sprememba velikosti, oblike ali sprememba v predelu bradavice. Tudi izcedek iz dojk je lahko znamenje za raka dojk. Redko pa se najprej pojavijo težave zaradi zasevkov. Najprej je na vrsti klinični pregled, temu običajno sledi mamografija (rentgensko slikanje dojk), druge metode, tudi ultrazvok (UZ) ali magnetna resonanca (MRI), so dopolnilne. Vsako spremembo dojk preverijo ali gre za raka ali ne. To zanesljivo ugotovijo le z mikroskopskim pregledom tkiva. Tkivo lahko odvzamemo s tanko iglo (citološka punkcija) ali z debelo iglo (histološka punkcija). Če postavijo diagnozo rak dojke, je ženska napotena na dodatne preiskave za določitev stadija oziroma razširjenosti bolezni, kajti od tega je odvisen način zdravljenja.