V času dojenja se številne mamice soočajo z vprašanji glede varnosti uživanja različnih živil in pripravkov, ki bi lahko vplivali na njihovo mleko in s tem na zdravje dojenčka. Eno takšnih vprašanj se pogosto pojavi v povezavi z uporabo odvajalnih čajev, še posebej, ko se mati sooča s specifičnimi zdravstvenimi posegi, kot je kolonoskopija. V tem članku bomo podrobno raziskali, ali je v takšnih situacijah priporočljivo dojiti, kateri so potencialni vplivi odvajalnih čajev na dojenčka in kako se izogniti morebitnim tveganjem.
Odvajalni čaj in njegova sestava
Odvajalni čaj, kot je tisti iz Gorenjskih lekarn, je zasnovan za kratkotrajno lajšanje zaprtja. Njegovo delovanje temelji na vsebnosti listov sene in skorje navadne krhlike, ki kot aktivni sestavini vsebujeta antrakinonske glikozide. Ti glikozidi povečajo gibljivost debelega črevesa in povečajo količino vode v njem, kar omogoča mehkejše odvajanje blata. Da bi izboljšali prebavljivost in okus čaja, so dodani plod navadne kumine, plod grenkega navadnega komarčka in cvet črnega bezga. Etirična olja v plodovih kumine in komarčka naj bi blažila morebitne krče v prebavilih, ki bi se lahko pojavili ob uživanju čaja. Pomembno je omeniti, da odvajalni čaj Gorenjskih lekarn ne vsebuje glutena, kar je dobra novica za mamice in dojenčke s celiakijo ali občutljivostjo na gluten.
Vpliv odvajalnega čaja na materino mleko in dojenčka
Literatura navaja, da se zdravilne rastline, ki jih vsebuje odvajalni čaj, v manjših količinah lahko izločajo tudi v materino mleko. Medtem ko je za redno, kratkotrajno uporabo v majhnih odmerkih to morda sprejemljivo, pa situacija postane bolj zapletena, ko se uporabi večji odmerek. Pred posegi, kot je kolonoskopija, se pogosto priporočajo večji odmerki odvajalnega čaja. Ti večji odmerki povečajo količino učinkovin, ki bi jih potencialno lahko dobil tudi dojenček preko materinega mleka. Te učinkovine lahko pri dojenčku povzročijo neželene prebavne krče.
Zato se v primeru, ko mati potrebuje večje odmerke odvajalnega čaja, uporaba tega med dojenjem odsvetuje. V času uživanja večjih odmerkov je bolj priporočljivo, da otrok tisti dan prejme nadomestno mleko v prahu. Ta previdnostni ukrep zagotavlja, da dojenček ne bo izpostavljen potencialnim dražljajem iz odvajalnega čaja, ki bi lahko vplivali na njegovo prebavo.
Prehranske navade doječe matere in razvoj dojenčka
Poleg specifičnih skrbi glede odvajalnega čaja je pomembno poudariti širši kontekst prehrane doječe matere. Uravnotežena prehrana že v obdobju pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja vpliva na zdravje matere ter otroka. Zdrave prehranske navade ne podpirajo le trenutnega razvoja ploda in dobrobiti mamice, temveč lahko vplivajo tudi na otrokovo zdravje v odraslosti. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog.
Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar pa je vprašanje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.
Dojenje in prehrana - kaj naj (in česa ne) jem
Razvoj okusa pri dojenčku in sprejemanje novih živil
Dojenček začne spoznavati okuse že v maternici, ta proces pa se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje preko materinega mleka, katerega okus odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo. Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.
Živila, ki so lahko problematična med dojenjem
Nekatera živila lahko povzročijo težave pri dojenčku:
- Živila, ki napenjajo: Sem spadajo nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka.
- Živila, ki lahko spremenijo okus mleka: Beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka, tako da nekateri dojenčki potem mleko zavrnejo.
- Živila, ki vsebujejo kislino: Agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo. Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok.
- Ostra živila: Začimbe kot so čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika, saj lahko dražijo kožo vašega otroka.
V primeru suma nestrpnosti na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka.
Živila, ki se jim je treba izogibati med nosečnostjo in dojenjem
Zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj se med nosečnostjo in dojenjem odsvetujejo:
- školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige,
- jetra in jetrne paštete,
- surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo),
- vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje,
- hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.
Pri gobah in rastlinah iz narave je potrebna posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami.
Pijače med dojenjem
Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače.
Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali prenašajo poživilne učinke:
- kava in pravi čaj (omejeno),
- alkohol (popolna prepoved),
- nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka),
- zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana,
- sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki.
Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Ključni vidiki zdrave prehrane doječe matere
Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja prilagaja in zadostuje vsem njegovim prehranskim potrebam, razen vitaminu D. Na sestavo mleka poleg življenjskega sloga matere vpliva tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je pomembno, da mati sledi načelom raznolike in uravnotežene prehrane.
Kaj naj bo na krožniku:
- Zelenjava in sadje: kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir.
- Mleko in mlečni izdelki: ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso.
- Manjše morske ribe: ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod.
- Kakovostna rastlinska olja: (oljčno, repično, orehovo, laneno …).
- Jajca in stročnice.
Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane.
Ritem prehranjevanja in energijske potrebe
Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.
Hujšanje po porodu
Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.
Vegetarijanska in veganska prehrana
Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.
Kaj vpliva na količino mleka?
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru.
Zgodnji meseci: Tekočina za dojenčka?
V prvih šestih mesecih življenja ali do uvajanja goste hrane dojeni otroci ne potrebujejo nobenih dodatkov - ne tekočine ne druge hrane. Sestava materinega mleka se spreminja glede na otrokovo starost/potrebe in vedno vsebuje vsega ravno prav. Starši se pogosto soočajo z drugačnimi pogledi na vzgojo, prehrano, način, kako skrbimo za svojega otroka. To je nekaj normalnega, zato temu ni vredno posvečati pretirane pozornosti. Otrok je vaš, vi ste odgovorni zanj in se tudi odločate, kaj je zanj najboljše.
Če imate dvome, ali je otrok žejen, se lahko prepričate po dobro polulanih pleničkah - urin je svetel in primerne količine, vsaj 5 pleničk je polulanih. Običajno se žejni dojenčki podojijo tudi vmes, recimo na kratko. Vendar, dojenčkom do uvajanja GH, torej v prvi polovici prvega leta, ni treba dodajati nobene tekočine. Pravzaprav tega ne spodbujamo iz več razlogov, glavni pa je, da materino mleko daleč najbolje hidrira otroka, je odvajalno, koristno vpliva na črevesno floro in dojenčkovega želodčka ne zapolni s praznimi kalorijami (več popite vode ali čaja, lahko zmanjša interes za dojenje, otroka lahko celo ovira pri dobrem napredovanju, sproži polivanje idr.). Materino mleko poteši njeno žejo naravno in na najboljši možen način. Če ponudite in deklica dojko zavrne, verjetno ni žejna. Lahko date vmes par žličk vode ali nesladkanega domačega čaja, če se vam zdi potrebno.
Dolgotrajna uporaba odvajalnih sredstev: Tveganja
Dolgotrajna uporaba odvajalnih čajev lahko povzroči spremembe na sluznici debelega črevesja ter privede do lenobnosti črevesja, kar poslabša težave z zaprtjem. Odvajala niso primerno sredstvo za hujšanje. Pri predpisani uporabi odvajalnih čajev ni interakcij, lahko pa pride do njih pri prevelikem odmerjanju, zato posebej opozarjamo, da se pri uporabi, daljši od priporočene, zniža koncentracija kalija v krvi. Zaradi tega se zveča delovanje kardiotoničnih glikozidov, možne so tudi interakcije z antiaritmiki.
Rastlinska zdravila in njihova varna uporaba v nosečnosti in med dojenjem
Ljudje rastlinska zdravila pogosto razumejo kot naravna in popolnoma varna, vendar so ob nepravilni uporabi lahko prav tako nevarna kot zdravila sintetičnega izvora, in prav tako lahko povzročajo neželene učinke. Zaradi odsotnosti kliničnih študij v obdobju nosečnosti in med dojenjem morebitna tveganja ob uporabi zdravilnih rastlin dostikrat niso znana ali dobro raziskana. Zato med tema obdobjema tako kot pri uporabi sintetičnih zdravil velja tudi previdnost pri uporabi zdravil rastlinskega izvora.
V obdobju nosečnosti so najpogosteje in najbolj varne za uporabo zdravilne rastline v obliki čaja, saj imajo običajno najnižje vsebnosti. Izvlečki v kapsulah so redkeje v rabi. Izjema je ingver, kjer so tudi v študijah potrdili varnost jemanja standardiziranih izvlečkov med nosečnostjo z namenom lajšanja slabosti. Za varno pa velja uporaba nekaterih zeliščnih čajev: kamilica ob prebavnih težavah, regrat kot vir vitaminov in mineralov, poprova meta ob prebavnih krčih, slabosti ali vetrovih, list maline v ljudski medicini za lajšanje poroda, laneno seme in seme indijskega trpotca ob zaprtju… Četudi klinične študije niso bile izvedene, njihova dolgoletna tradicionalna uporaba ni pokazala škodljivih učinkov. Zaužita količina naj kljub temu ne presega dveh skodelic dnevno.
Določene zdravilne rastline se že tradicionalno uporabljajo pri doječih materah. V ljudski medicini se na primer zeli navadnega sporiša, plodovi grenkega navadnega komarčka in navadne kumine, islandski lišaj in grško seno že dolgo uporabljajo za povečanje izločanja mleka pri doječih materah. Z uporabo čaja iz zdravilnih rastlin kot so plodovi vrtnega janeža, komarčka in kumine, cvet kamilice, listi poprove mete in melise, lahko preko materinega mleka ugodno vplivamo na prebavne krče in napenjanje pri dojenčkih.
V Gorenjskih lekarnah imamo na voljo številne čaje, čajne mešanice in druge izdelke iz zdravilnih rastlin. Uporaba izdelkov z izvlečki zdravilnih rastlin v nosečnosti in med dojenjem je varna, če so jim priložena navodila o uporabi in varnosti med nosečnostjo in dojenjem.
Dolgoročni vpliv prehrane na zdravje otroka
Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok.
Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo). Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Oblikovanje prehranskih preferenc
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko humanega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več humanega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
Nadomestki za materino mleko
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemije, fenilketonurije, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico.
Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Uvajanje goste hrane
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Z uvajanjem živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, se zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Pijače po 10. mesecu starosti
Od 10. meseca dalje otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbudijo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Živila, ki se jim je treba izogibati v otroški prehrani
- sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd.
- živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C (npr. ocvrt krompirček, piščančji žrebeljci, ribji prsti).
- kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. kot glavno živilo v prvem letu življenja (razen v obliki mlečnih formul).
- školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. velike ribe, kot so tuna, mečarica, morski pes).
- jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. težkih kovin.
- Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji), živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
- Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
- Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
tags: #vpliv #odvajalnega #caja #pri #dojenju