Slabokrvnost, še posebej pomanjkanje železa, predstavlja pomembno tveganje za zdravje ženske, razvoj ploda in potek nosečnosti. Pravočasno prepoznavanje in obravnava tega stanja sta ključnega pomena za zagotavljanje optimalnih pogojev za zanositev ter zdrav razvoj otroka.
Pomen železa v nosečnosti
Železo je nujno za pravilno delovanje telesa, še posebej pa se njegove potrebe povečajo med nosečnostjo. Osnovna funkcija železa v telesu je vezava v beljakovino hemoglobin, ki je ključna sestavina rdečih krvničk in je odgovorna za prenos kisika po telesu. V nosečnosti se povečana potreba po železu nanaša tako na nosečnico kot na razvoj in delovanje posteljice ter normalen razvoj ploda. Ocena dnevne potrebe po železu se od prvega do tretjega trimesečja nosečnosti poveča kar za desetkrat. Že v prvem trimesečju, v obdobju placentacije, so potrebe po železu velike, saj je posteljica presnovno zelo aktivna. Njen retikulo-endotelni sistem ima namreč avtonomni sistem za shranjevanje železa, ki ga lahko v primeru pomanjkanja celo zadržuje zase. Ta mehanizem lahko privede do pomanjkanja železa pri plodu in vodi v razvojne motnje ali celo mrtvorojenost. Zaradi intenzivne rasti plodu in poroda, so potrebe po železu v pozni nosečnosti še večje, pomanjkanje pa lahko vodi do zastoja rasti plodu in do prezgodnjega poroda. Železo se prednostno porabi za vezavo v hemoglobin eritrocitov, kar lahko - ob pomanjkljivi preskrbi - vodi v različne zdravstvene zaplete predvsem v možganih, pa tudi v drugih tkivih, kot so srce in skeletne mišice. Zaradi favoriziranja vezave v hemoglobin, določanje slednjega ne odraža vedno dejanskega stanja preskrbljenosti z železom.
Vzroki za pomanjkanje železa pri ženskah
Pomanjkanje železa je pogosta težava pri ženskah, še posebej v rodni dobi. Po svetu se s pomanjkanjem železa sooča kar 25 % žensk. Pri deklicah je pomanjkanje železa pogosto povezano s premajhnim vnosom železa iz prehrane ali pa z metabolnimi motnjami in kroničnimi boleznimi, kjer je absorpcija železa iz hrane bistveno slabša kot pri zdravih ljudeh. Ena takšnih bolezni je na primer kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB). Pri otrocih je včasih vzrok slabše absorpcije železa gastritis, torej vnetje želodčne sluznice.
V rodnem obdobju je lahko težava zelo močna menstruacija. Močna menstrualna krvavitev je ena najpogostejših težav pri dekletih v adolescenci, nenormalna krvavitev pa je tista, ki odstopa v količini, trajanju ali rednosti. Krvavitev, daljša od 8-10 dni, je predolga, več kot 80 ml izgube krvi pa lahko vodi v slabokrvnost. Močna menstruacija je lahko posledica hormonskih motenj ali pa tudi benignih sprememb, na primer polipov materničnega telesa in miomov. Pred zanositijo potrebuje ženska približno 15 mg železa/dan, v nosečnosti se potrebe podvojijo, nekako do 30 mg dnevno. Zato je pomembno, da se pripravite na nosečnost že pred zanositvijo.
Simptomi in posledice pomanjkanja železa
Posledice pomanjkanja železa se lahko kažejo, še preden jih laboratorijsko ugotovimo. Predvsem se pojavljata utrujenost in občasno hitrejše bitje srca, kar pa ni povezano z znižano kondicijo oziroma telesno pripravljenostjo. Gre za to, da telo kompenzira pomanjkanje hemoglobina v krvi s pospešeno cirkulacijo krvi. Pojavlja se lahko tudi sindrom nemirnih nog: ženske ne morejo mirno sedeti, imajo težave pri spanju, ker morajo ves čas premikati noge in ne najdejo pravega in udobnega položaja. Za sindrom nemirnih nog jasnega vzroka ne poznamo, povezujemo pa ga tako s pomanjkanjem železa v krvi kot s pomanjkanjem vitamina B12. Ženske, ki so slabokrvne, imajo občasno tudi težave s kratkotrajnim spominom, tudi ta simptom je lahko povezan z marsičim, a ga opažamo tudi pri ženskah z zmanjšano zalogo železa.
Zdravljenje in nadomeščanje železa
Zdravljenje pomanjkanja železa je odvisno od stopnje krvavitve in izraženosti simptomov. Pri blagih krvavitvah, kjer je krvavitev podaljšana in traja več kot 7 dni, jakost krvavitve pa je blago do zmerno povečana in običajno ni povezana s slabokrvnostjo, dekletu svetujejo redno vodenje menstrualnega koledarčka, v poštev pride obravnava z nesteroidnimi analgetiki. Pri dekletih z motnjo prehranjevanja pridejo v poštev tudi peroralni preparati železa, ki naj jih jemljejo samo v času menstruacije.
Pri zmernih krvavitvah je lahko prisotna že blaga anemija, zato pride v obravnavi v poštev dajanje peroralnih preparatov železa, ob tem pa se ginekolog lahko odloči za progesteronsko zdravljenje ali pa za kombinirano oralno hormonsko kontracepcijo (KOHK). Zdravljenje z estrogeni ne pride v poštev pri dekletih, ki trpijo za migreno z avro, kontraindicirani pa so tudi pri trombembolizmih in boleznih jeter. Eden ključnih ciljev hormonskega zdravljenja je ustavitev ciklov z izrazitejšimi krvavitvami in nadomeščanje železa vse dokler se slabokrvnost ne preneha oziroma se zaloge železa normalizirajo.
Najpogosteje se na recept predpiše Fe 2+ oziroma fero oblika železa, čeprav se večina zaužitega železa ne absorbira in lahko draži sluznico. Neželeni učinki so v največji meri odvisni od odmerka in so pogosto vzrok za predčasno prenehanje zdravljenja. Pri hudi slabokrvnosti (Hb<90 g/l) pride v poštev intravenska aplikacija železa, to pa uporabljajo tudi ob kirurških posegih in pri slabi adherenci na peroralne nadomestke železa.
Kako odpraviti anemijo zaradi pomanjkanja železa. #MojLaboratorij Medicare PLUS in Mojca Cepuš
Priporočeno je jemanje med 100 in 150 miligramov železa na 24 do 48 ur dva do tri mesece. Učinkovitost zdravljenja preverimo po 14 dneh do treh tednih. Če je nekdo jemal zdravila, kot so bila predpisana, pa se po treh tednih izkaže, da je vrednost hemoglobina enaka ali celo nižja kot pred začetkom jemanja, je to razlog, da uporabimo intravensko zdravljenje (prek infuzije v žilo). V tem primeru se 1000 do 1500 miligramov železa v obliki infuzije maltoznega koloida z močno vezanim železom, ki pride neposredno do kostnega mozga in vseh tkiv, kjer se kopiči kot rezerva in se porablja za tvorjenje hemoglobina.
Zaradi hormona hepcidina, ki ga izločajo jetra, je lahko absorpcija železa iz prebavnega trakta bistveno slabša, kot bi bila sicer. Telo ima namreč vzpostavljeno varovalko pred tem, da bi z uživanjem železa telo preobremenili. Včasih je veljalo, da je preparat treba razdeliti na dva do tri odmerke dnevno, da ne vpliva na želodec. Pokazalo pa se je, da je bil učinkovit le prvi odmerek železa, druga dva odmerka pa sta ostala v prebavilih. Če železov preparat vzamemo vsakih 24 ali še bolje 48 ur, je koncentracija tega hormona zelo nizka in je s tem terapevtska učinkovitost boljša.
Vpliv Rh-negativnosti na nosečnost
Rh-negativnost je stanje, pri katerem Rh-negativna nosečnica nosi Rh-pozitivnega otroka. V nosečnosti lahko prehajajo plodovi Rh-pozitivni eritrociti skozi posteljico do matere, vsak poseg v maternično votlino med nosečnostjo (npr. odvzem plodovnice-amniocenteza) pa povzroči vdor še večje količine plodove krvi v materin obtok. Po stiku s plodovimi eritrociti se nosečnica "senzibilizira". Že 0,1 mililitra plodove krvi lahko povzroči senzibilizacijo v 3%, količina 5 mililitrov pa že v skoraj 70%. Po prvem stiku s plodovo Rh-pozitivno krvjo, začne nosečnica najprej tvoriti posebna protitelesa (Ig M), ki pa ne morejo prehajati skozi posteljico. Druga vrsta protiteles (Ig G) pa lahko prehaja skozi posteljico do ploda, a na srečo nastanejo precej pozno v nosečnosti in le v majhni količini. Tako se običajno prva nosečnost srečno konča, izid vsake naslednje pa je vprašljiv. Pri vsakem naslednjem stiku z Rh-pozitivno krvjo (npr. pri porodu), se tvorba protiteles poveča. Ker protitelesa uničujejo plodove eritrocite, postaja plod slabokrven. To bolezensko stanje skuša popraviti s pospešeno tvorbo novih krvnih celic, kar pa zanj ni ugodno. Poveča se pritisk v ožilju, pojavijo se otekline (edemi) celotnega ploda, prekomerno se zadebeli tudi posteljica. Zaradi odpovedi srca lahko plod odmre že v drugi polovici nosečnosti, drugače pa se razpad eritrocitov nadaljuje tudi po porodu, dokler raven materinih protiteles ne upade. Pri takem novorojenčku odkrijemo hudo stopnjo slabokrvnosti, ki se ji pridruži še zlatenica. Govorimo o hemolitični bolezni novorojenčka.
Namen je odkriti bolezen čimprej, še v začetni stopnji. O morebitni Rh neskladnosti nosečnice lahko sklepamo že iz skrbno vzetih podatkov; z laboratorijskimi preiskavami, s katerimi v krvi nosečnice iščemo Rh protitelesa, pa naš sum samo še potrdimo. Nosečnico zdravimo z zdravili, ki zmanjšujejo njen obrambni odziv, usmerjen proti Rh-pozitivnemu plodu in s precej zahtevnejšo metodo, t.i. plazmaferezo. Otrok: Lahko se odločimo za nadaljevanje nosečnosti in zdravljenje ploda ali pa za dokončanje nosečnosti in sproženje poroda.
Obrambna reakcija Rh-negativne nosečnice proti Rh-pozitivnemu plodu se ne začne kar takoj. Telo potrebuje za to nekaj časa. Medtem pa ga lahko “prelisičimo” tako, da mu dovolj zgodaj vbrizgamo “že pripravljena” protitelesa proti Rh-pozitivnim plodovim eritrocitom (to so t.i. IgG-antiD). Plodovi eritrociti so tako uničeni, še preden uspejo izzvati obrambno reakcijo matere in tvorbo lastnih protiteles. Mati se tako sploh ne senzibilizira. Zdaj so razmere spet take kot pred nosečnostjo, in ženska ponovno lahko varno zanosi.
Vpliv delovanja ščitnice na nosečnost
Ščitnica je žleza na spodnjem delu vratu, ki proizvaja hormona tiroksin in trijodtironin. Hormona uravnavata presnovo, bitje srca in telesno temperaturo ter vplivata na splošno počutje in delovanje telesnih organov. V nosečnosti sta izjemno pomembna za razvoj ploda. Težave se pojavijo, če je ščitnica preveč ali premalo aktivna. Ob izločanju preveč ščitničnih hormonov gre za hipertirozo, ob upočasnjenem delovanju za hipotirozo. Bolezni, povezane z motnjami ščitnice, so različne, med njimi so najpogostejše Hashimotov tiroiditis, bazedovka oziroma Gravesova bolezen in Basedowova bolezen.
Simptomi pretiranega delovanja ščitnice so izčrpanost, upočasnjen srčni utrip, pridobivanje telesne teže, suha in luskinasta koža ter občutek mraza, medtem ko se pri hipertirozi pojavljajo utrujenost, hiter srčni utrip, živčnost, tresenje rok, nemirnost, nihanje razpoloženja, pospešena prebava, hujšanje, prekomerno znojenje in izpadanje las. Nekateri zgoraj opisani znaki, kot sta denimo utrujenost in nihanje razpoloženja, so lahko značilni tudi za zdrave nosečnice. Ženska v nosečnosti namreč doživlja številne telesne in seveda tudi hormonske spremembe. Sproščajo se različni hormoni, denimo pomirjevalni progesteron, dodatna energija je namenjena razvoju otročka, v zadnjem trimesečju pa je utrujenost lahko tudi posledica nošenja dodatne teže.
Obenem v prvem trimesečju narašča količina človeškega horionskega gonadotropina (hCG), ki ga imenujemo tudi nosečniški hormon. Podoben je tirotropnemu hormonu (TSH) in lahko spodbudi delovanje ščitnice, kar pa se praviloma sčasoma umiri brez zdravljenja. Med nosečnostjo se tudi sicer delovanje zdrave ščitnice prilagodi spremembam in povečanim potrebam, v določenih primerih pa se lahko pojavijo motnje, ki pa so zelo redko prvič odkrite ravno pri nosečnicah. Glavna naloga ščitnice je tvorba in izločanje ščitničnih hormonov, brez katerih telo ne more normalno delovati.
Hipertonijo po podatkih ameriškega inštituta za javno zdravje ugotovijo pri dveh oziroma treh nosečnicah izmed 500, hipotonijo pri eni do štirih od 1000. Znaki v nosečnosti, ki jih je za vsak slučaj pametno omeniti zdravniku, pa so huda utrujenost in izčrpanost, občutek mrazu, pozabljivost, izguba ali pretirana pridobitev telesne teže, izrazito potenje, neenakomeren ali pretiran srčni utrip, živčnost, močna slabost in bruhanje, težave z nespečnostjo, bolečine in krči v mišicah, težave z kožo, izguba las, zatekanje in zaprtje. Obenem je lahko prav tako vidno povečana ščitnica.
Za zdravje nosečnice in optimalen razvoj ploda je ključno čimprejšnje odkritje motenj izločanja ščitničnih hormonov in zdravljenje. V prvem trimesečju, ko poteka intenziven razvoj, plodova ščitnica namreč še ne deluje. Še nerojen otroček je popolnoma odvisen od matere in od izločanja njenih hormonov, ki jih dobiva prek plodovnice. Ob morebitnih simptomih je nepravilnosti v delovanju mogoče ovreči ali potrditi že z osnovnimi krvnimi preiskavami in hitro je moč prav tako ugotoviti, za kakšno motnjo delovanja ščitnice gre. Pri nosečnicah z ugotovljenimi motnjami ščitnice bo zdravnik redno spremljal ravni ščitničnih hormonov v krvi in bo po potrebi sproti prilagajal zdravljenje za optimalni razvoj ploda. Na voljo so varna zdravila, ki ne škodijo niti bodoči mamici niti še nerojenemu otročku. Za hipertirozo so zdravila tirostatiki, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov, pri hipotirozi je potrebno praviloma doživljenjsko nadomeščati ščitnične hormone.
Pri pet do 10 odstotkih porodnic se lahko pojavi poporodni tiroiditis. Sprožilec obolenj ščitnice je lahko tudi porod in v letu dni po porodu se pri približno petih do 10 odstotkih žensk lahko pojavi poporodni tiroiditis. Tudi takrat je prekomerno delovanje ščitnice večinoma prehodne narave in ni potrebno zdravljenje. Včasih pa lahko motnje trajno ostanejo in se izrazijo bodisi v hipertirozi bodisi hipotirozi. Neodkte motnje ali neustrezen odmerek zdravil za zdravljenje ščitničnih obolenj lahko prav tako povzroča težave pri spočetju, tudi ker moteno delovanje ščitnice lahko vpliva na ovulacijo. Ženske z motnjami delovanja ščitnice sicer lahko zanosijo in imajo otroke, ključno pa je odkrito obolenje in primerno zdravljenje. V nasprotnem primeru so lahko zapleti tako pri nosečnici kot tudi pri plodu.
V Sloveniji testirajo tudi novorojenčke. Bolezni ščitnice so pogoste. V Sloveniji so dovolj zgodaj in hitro prepoznane, poskrbljeno je tudi za primerno zdravljenje. Med nosečnostjo preverijo raven ščitničnih hormonov ob morebitnih simptomih, redno in pozorno jih spremljajo pri nosečnicah z odkritimi motnjami. Presejalno testiranje za odkrivanje prirojenih motenj delovanja ščitnice je predpisano za novorojenčke, pri katerih pa so zelo redko ugotovljene. Če so, pa zdravijo tudi najmlajše, s čimer jim je omogočen popolnoma normalen razvoj. Napotki za zdravljenje so dokaj enostavni: redno jemanje zdravil in pregledi pri zdravniku. Odsvetovano je jemanje prehranskih dopolnil z jodom, ki velja za ključnega pri pravilnem delovanju ščitnice. Namreč ne smemo ga zaužiti preveč - priporočen dnevni vnos joda za odrasle je med 150 in 200 mikrogramov, za nosečnice 230, za doječe matere 260 mikrogramov.
Priprava na nosečnost in prehranske smernice
Priprava na nosečnost se ne začne šele z zanositvijo. Telo potrebuje čas, da napolni zaloge ključnih hranil - zlasti folne kisline in železa -, še preden se nosečnost sploh začne. Nevralna cev - struktura, iz katere se razvijeta možgani in hrbtenjača - se zapre med 3. in 4. tednom nosečnosti. V tem obdobju večina žensk še ne ve, da je noseča. Tudi zaloge železa se ne napolnijo čez noč. Telo potrebuje več tednov, da zviša raven hemoglobina in pripravi rezerve za povečane potrebe, ki pridejo z nosečnostjo. Obiščite ginekologa za preventivni pregled. Preverite krvno sliko (železo, feritin), nivo vitamina D, ščitnične hormone in cepilni status (rdečke, norice, ošpice).
Postopoma uvajajte bolj raznolike obroke: več zelenjave, stročnic, mastnih rib, polnozrnatih žitaric. Omejite alkohol in zmanjšajte kofein (priporočilo: ≤ 200 mg/dan). Začnite z jemanjem prenatalnega dopolnila s folno kislino (vsaj 400-600 µg/dan), železom in jodom. Če izbirate aktivno obliko folne kisline (npr. Quatrefolic®), je ta bolje izkoristljiva. Preverite, ali redno jemljete dopolnilo. Poskrbite, da je zaloga zadostna za najmanj 3 mesece. Zaloge morajo biti vzpostavljene, preden se nevralna cev zapre (3.-4. teden). Med nosečnostjo se potrebe po železu podvojijo. Ščitnica v nosečnosti deluje do 50 % intenzivneje. Prispeva k absorpciji kalcija in delovanju imunskega sistema. Telo DHA ne more samo proizvesti. Ima vlogo pri delitvi celic in normalni plodnosti. Normalna telesna teža pred zanositvijo zmanjša tveganje za zaplete.
MTHFR je encim, ki pretvarja sintetično folno kislino v njeno aktivno obliko - 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF). Problem nastane, ko aktivnost tega encima ni optimalna - in to velja za več kot 50 % populacije. Te ženske kljub jemanju klasične folne kisline (2. generacija) ne izkoristijo folata v celoti. Zato je priporočljiva uporaba aktivne oblike folne kisline (4. generacija).
Tudi pri moških imajo nekatera hranila vlogo pri plodnosti - zlasti cink, folat, selen in vitamin D. Partnerju se priporoča raznolika prehrana in po potrebi ustrezno prehransko dopolnilo. Popolna preobrazba jedilnika ni potrebna, a smiselno je postopoma uvajati bolj raznolike in hranilno goste obroke: več zelenjave, stročnic, polnozrnatih žitaric, mastnih rib in kakovostnih beljakovin.
Zamrznjene borovnice so dober vir antioksidantov in železa rastlinskega izvora, a za boljšo absorpcijo je ključno sočasno uživanje vitamina C. Rdeča pesa, kuhana in naribana v jogurt ali v solati, je prav tako dober vir železa. Kljub temu, da je železo rastlinskega izvora manj lahko prebavljivo, je pomembno, da ga vključujete v svojo prehrano.
Zaključek
Slabokrvnost in pomanjkanje železa lahko resno vplivata na zanositev in potek nosečnosti. Pravočasno prepoznavanje simptomov, redni pregledi pri ginekologu ter ustrezno zdravljenje in prehranske prilagoditve so ključni za zagotavljanje zdrave nosečnosti in optimalnega razvoja ploda. Pomembno je zavedanje, da priprava na nosečnost poteka že pred samo zanositvijo, zato je skrb za ustrezne zaloge hranil, kot sta železo in folna kislina, nujna.
tags: #vpliv #slabokrvnosti #na #zanositev