Plazenje dojenčka je veliko več kot le priprava na hojo. Gre za kompleksen razvojni korak, ki vključuje tako telo kot možgane, in predstavlja temelj za številne nadaljnje motorične, senzorične in kognitivne sposobnosti. V zadnjem času smo priča spremembam v smernicah, ki nekatere razvojne mejnike, kot je plazenje, izključujejo, kar pa strokovnjaki za razvoj otroka vidijo kot zmoten pristop, ki lahko privede do dolgoročnih posledic. Ta članek podrobno raziskuje pomen plazenja, različne oblike plazenja, kako ga spodbujati ter kaj storiti, če otrok to fazo izpusti.
Razvoj možganov in vloga primarnih refleksov
Otrokov razvoj možganov se začne že v maternici, kjer glavno gonilo razvoja predstavlja gibanje mame. Ko se mama giba, se otrok v maternici premika, s tem pa stimulira delovanje vestibularnega sistema, organa za ravnotežje v notranjem ušesu. Po rojstvu pa postane glavno gonilo razvoja otroka gibanje samega otroka ter primarni refleksi in senzorični dražljaji. Ob rojstvu možgani še niso popolnoma razviti, ampak delujejo na nivoju plazilskih možganov, ki jih upravljajo refleksi. Naši možgani imajo skrita navodila za svoj lastni razvoj, pri čemer vsak nov gibalni mejnik zahteva integracijo določenih primarnih refleksov.
Ena izmed ključnih faz je dvig glave oziroma kontrola glave, ki sledi po rojstvu. Naslednji pomemben gibalni vzorec je obračanje. Ko se otrok začne plaziti, mora refleks ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ki ga sproži gibanje glave, izzveneti. Če ta refleks ostane prisoten, lahko ovira plazenje, povzroči asimetrično plazenje in sčasoma celo razvoj telesnih asimetrij, kot je skolioza. Prav tako je pomembna integracija STVR (simetrični tonični vratni refleks), ki pomaga pri začetnem plazenju, ter pravilno delovanje drugih refleksov, kot so TLR, Spinal Galant, Perez, Babinski in palmarni refleks.
Plazenje kot temelj motoričnega in senzoričnega razvoja
Plazenje je prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika naprej. Pri izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne otrok uporabljati nasprotni levi in desni strani možganov. Gibanje telesa postane nasprotno (homolateralno gibanje, kjer ista roka in noga delujeta skupaj, nadomesti izmenično gibanje nasprotnih udov).
V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, se lahko pojavi težave z "diagonalnimi" telesnimi gibi (nasprotna roka - noga), ki so osnova za človeško dvonožno gibanje, ter s prečkanjem telesne sredine. To lahko vodi v težave z branjem, pisanjem in celo disleksijo. Brez treninga v obliki plazenja otrok težko razvije močnejše mišice, stabilen in refleksiven trup ter stabilnost sklepov, še posebej proksimalnih (bližje trupu - kolki, ramenski obroč). Ko se otrok na vseh štirih upira gravitaciji, "gradi" kolčni in ramenski sklep, ki sta ključna za stabilnost trupa, od katere je odvisno delovanje vseh sklepov. Otrok, ki se ne plazi dovolj, je pogosto bolj neroden, se zaletava v predmete in se spotika sam ob sebe, nespreten je tudi pri teku, plezanju in poskokih.
Plazenje je ključno tudi za razvoj senzoričnega zavedanja telesa v prostoru. Otrok, ki se ne plazi dovolj, ne čuti dobro svojega telesa, ne ve, kje se začne in kje konča. Dobra propriocepcija je ključna za senzorično-intelektualni in motorični razvoj. Otroci, ki ne čutijo svojega telesa, se pogosto ne počutijo varne in ne tvorijo normalnih čustvenih vezi. Posledično lahko razvijejo različne motnje, ki sodijo pod skupno ime "Funkcijski sindrom nepovezanosti leve in desne možganske hemisfere".
Razvoj fine motorike, govora in vida
Med plazenjem in zibanjem naprej in nazaj na vseh štirih otrok razteza fleksorje prstov, razvija palmarne loke, integrira palmarni refleks, kar je ključno za razvoj fine motorike in pincetnega prijema. Opora na dlaneh pri plazenju krepi tudi stisk roke. Z razvojem fine motorike se razvijajo mali možgani, kar je v veliko pomoč tudi razvoju govora. Človek se je odrekel gibanju po vseh štirih, da je lahko razvil roke kot orodje za preživetje. Otrok, ki se ne plazi, zamudi to edinstveno priložnost, da razvije vse svoje človeške potenciale.
Plazenje omogoča boljšo mobilnost reber in gibljivost trebušne prepone ter drugih dihalnih mišic. Krepi tudi vratne mišice in vid. Pri plazenju se otrok mora naučiti fokusirati sliko, čeprav se premika. Ko fokusira predmet na blizu, morata obe očesi združeno delovati in konvergirati, ko pogleda na daleč, pa divergirati. Prav tako se morata očesi naučiti gledati levo, desno, gor in dol. Otroci, ki so to slabo razvili, imajo težave z lovljenjem žoge, prepisovanjem s table ter na splošno s pisanjem in branjem. Plazenje pa ni pomembno le za trening očesnih mišic, ampak tudi za vizualno percepcijo in globinski vid.
Senzorična integracija in nevrološke povezave
S plazenjem se otrok izpostavlja celi paleti senzoričnih dražljajev, ki stimulirajo tvorbo novih nevronov in sinaps. Premikanje glave med plazenjem stimulira tekočino v srednjem ušesu, kar pomaga telesu, da ohranja oči poravnane s horizontom. Plazenje stimulira tudi vse druge čute: taktilni, vidni, avditivni, vonj, okus in dotik z usti. Možgani se morajo soočiti z veliko količino senzoričnih informacij naenkrat (senzorična integracija), kar pomeni, da morajo ustvariti red v obliki "telesnega zemljevida". Ta proces omogoča boljše motorično planiranje gibov, ki sčasoma postane avtomatično. Če otroci ne razvijejo dobrega "zemljevida" svojega telesa, jim bo težje pri učenju novih motoričnih veščin. Ko se otrok nauči plaziti, se znatno povečajo aktivnosti v dveh ključnih delih možganov za motorično planiranje: parietalnem režnju (integracija senzoričnih vnosov) in čelnem režnju (nadzor motoričnih funkcij).
Kako se razvijajo možgani dojenčka
Zakaj otroci preskočijo plazenje in kako to rešiti?
Sprememba smernic s strani ameriškega CDC, ki je izključil plazenje kot ključni mejnik, je zaskrbljujoča. To kaže na to, da veliko otrok ne dosega več ključnih standardov, kar pa je posledica okolja, v katerem živimo. Če otrok preskoči fazo plazenja, je to lahko posledica neintegriranih primarnih refleksov. V takih primerih je mogoče z ustreznimi vajami in terapijami (kot je MNRI metoda) ponovno vzpostaviti in integrirati reflekse ter spodbuditi razvoj plazenja. Terapija vključuje vaje za moč trupa in zgornjega dela telesa, nato pa se lotimo plazenja, ki mora potekati izmenično z nasprotno roko in nogo.
Različne oblike plazenja in kobacanja
Obstaja več načini, kako se dojenčki plazijo in kobacajo. Klasično kobacanje vključuje izmenično premikanje nasprotnih rok in nog. Obstaja pa tudi "komandos" stil, kjer se otrok premika po trebuhu z iztegnjenimi rokami in nogami. Nekateri otroci se plazijo v rikverc, kar zahteva večjo previdnost. Drugi se premikajo s pozibavanjem na zadnjici, ali pa v stilu "medvedka" z iztegnjenimi rokami in nogami. Nekateri otroci pa ne želijo kobacati, ker so predobri v kotaljenju. Pomembno je zavedanje, da je kakršnokoli plazenje boljše kot nobeno.
- Klasični stil: Standardno kobacanje na vseh štirih z izmeničnim gibanjem rok in nog.
- 'Komandos' stil: Premikanje po trebuhu z iztegnjenimi rokami in nogami.
- 'V rikverc': Kobacanje v vzvratno smer.
- Pozibavanje na zadnjici: Premikanje s ritko na tleh, z zgornjim delom telesa vzravnanim.
- Medvedek: Kobacanje z iztegnjenimi rokami in nogami, telo dvignjeno od tal.
- Kotaljenje: Nekateri otroci se raje kotalijo kot plazijo.
ASIMETRIČNO KOBACANJE se pojavi, ko otrok uporablja večinoma eno roko in eno nogo namesto izmenične uporabe obeh rok in nog.
W SEDEŽ (W-sedež) je položaj sedenja, kjer otrok sedi na tleh z nogami v obliki črke "W". Ta položaj lahko vodi do težav z mišično-skeletnim razvojem.
Spodbujanje plazenja in zagotavljanje varnosti
Če želite otroka spodbuditi k plazenju, ga večkrat na dan položite na trebuh, postavite igrače malo izven dosega, omogočite dovolj prostora za gibanje in uporabite pripomočke, kot je žoga (fitball). Vadite "kolesarjenje" z nogami, da se nauči osnovnega ritma gibanja. Ko otrok začne plaziti, je ključno poskrbeti za varnost doma: zavarujte vtičnice, stopnice, štedilnik, čistila in zdravila. Izogibajte se prtom, saj se lahko otrok nanje prime. Rastline naj bodo izven dosega, strupene rastline pa odstranite. Igrače lahko postavite na različne konce sobe, da jih otrok poišče, ali pa se plazite skupaj z njim.
Pomembnost plazenja za nadaljnji razvoj
Plazenje je ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje in druge grobomotorične dejavnosti. Prispeva k koordinaciji, stabilnosti, ravnotežju, razvoju govora, vidnemu akomodaciji, binokularnemu vidu, sluhu, prostorski orientaciji ter kreativnemu in abstraktnemu mišljenju. Predstavlja povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa ter podpira mielinizacijo nevroloških poti.
Čeprav smernice včasih ne poudarjajo več plazenja, je pomembno zavedanje, da je ta faza ključna za celosten razvoj otroka. Če se pojavi zaskrbljenost glede otrokovega razvoja, je vedno priporočljivo, da se posvetujete s pediatrom ali strokovnjakom za razvoj otroka.