Že od rojstva naprej starši posvetijo negi dojenčka veliko pozornosti. Kljub temu, da bi otroku radi nudili čim več, velja tudi pri negi dojenčka upoštevati zlato pravilo, da z ničemer ni dobro pretiravati. Čeprav lahko pod nego dojenčka razumemo vso skrb, ki jo namenijo dojenčku 24 ur na dan, se največ časa posveti negi kože. Koža je organ, ki ima daleč največjo površino. Sestavljajo jo tri glavne plasti, in sicer od površja navznoter si sledijo vrhnjica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (hypodermis). Koža nudi organizmu obrambno in zaščitno funkcijo, saj ga varuje pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi dražljaji ter pred vdorom škodljivih snovi iz okolice (mikroorganizmi, nečistosti iz zraka, UV žarki, ipd.), hkrati pa organizem ščiti pred izgubo njemu lastnih snovi (predvsem vode). Zaradi dobre prekrvavljenosti in izločanja znoja ima pomembno vlogo pri regulaciji telesne temperature. Preko čutilnih teles in senzibilnih živcev je posrednik med organizmom in okolico kot čutilni organ za dotik in bolečino. V prvih tednih po rojstvu je pH vrednost otroške kože blizu nevtralnega (blizu 7), zato koža ni sposobna kontrolirati rasti mikroorganizmov - posledično je majhna tudi odpornost na okužbe. Kislinski plašč nastane v prvih tednih življenja. Pri negi otroške kože moramo upoštevati njene značilnosti, ki jo delajo bolj občutljivo na sestavine negovalnih in kozmetičnih izdelkov.
Osnovna higiena in nega kože
Osnovna nega dojenčka se prične z jutranjim umivanjem in previjanjem. Najbolje je umivati dojenčka z mlačno tekočo vodo oziroma v primeru občutljive ali razdražene kože s prekuhano vodo. Občasno je primerna tudi uporaba oljnih robčkov, vendar se moramo zavedati, da lahko s pretirano uporabo le-teh zamašimo kožne pore in izzovemo preobčutljivost nanje. Z osnovno jutranjo in/ali večerno nego vedno pričnemo pri obrazu in postopoma preidemo po telesu navzdol. Posebno nego je potrebno nameniti očem. Vsako oko moramo očediti z novo gazo ali bombažno krpico, od zunanjega kotička navznoter. Če pride do blagega solzenja ali rahle razdraženosti, oči spiramo s sterilno fiziološko raztopino. Po navadi previjamo dojenčka na tri ure, razen ponoči, ko se lahko eno previjanje izpusti. Plenični predel je potrebno negovati zelo skrbno, predvsem v vročih poletnih dneh, da se ne bi pojavil plenični izpuščaj, ki ga povzroča vlaga, drgnjenje in amoniak v ostanku urina in/ali blata. Po umivanju je potrebno dojenčkovo spolovilo in predel zadnjice namazati v tankem sloju z negovalnim mazilom ali kremo (na primer s hladilnim mazilom). Najbolje je, če uporabljamo kakovostne zračne plenice. Čiščenje kože pri dojenčkih mora potekati na nežen in blag način. Pri kopanju dojenčka naj bo temperatura vode približno 37° C, uporabljati je potrebno trda mila. Šibko kisel sindet (pH 5.5) za čiščenje kože pomaga, da se v prvih dneh življenja otroka dogradi in kasneje stabilizira kislinski plašč kože. Čiščenje kože pri kislem pH-ju zavira razrast škodljivih in kužnih klic, za katere je bolj ugodna višja pH vrednost. Enako velja tudi za lase in kožo glave dojenčkov. Dojenčka zato izmenično umivamo en dan z milom, en dan samo z vodo, saj tako preprečimo izsuševanje kože. Pri nekaj mesecev starih otrocih pa lahko uporabljamo tudi tekoča mila za telo in lase. Pri tem je potrebno paziti, da mila ne vsebujejo umetnih barvil in agresivnih dišav ter sestavin, ki dražijo kožo in oči. V vročih dneh še posebej poskrbimo za gubice za ušesi, pod pazduho, v dimljah, pod koleni. Dodatno jih negujemo z mandljevim oljem in po potrebi posipamo s pudrom (smukcem).
Izbira negovalnih izdelkov
Za nego otroka so primerni predvsem blagi in nevtralni kozmetični izdelki, ki ne dražijo njegove kože. Za nego kože obraza in celega telesa (tudi za vsakodnevno nego v predelu plenic) je najbolj primerno hladilno mazilo z olivnim oljem ali krema z mandljevim oljem. Ta mazila in kreme imajo protivnetno delovanje in so namenjena negi zdrave kože in zaščiti rahlo razdražene kože. Po nanosu se na koži ustvari tanka zaščitna plast (ponavadi vsebujejo vazelin, lanolin, itd.). Vsebnost nenasičenih maščobnih kislin v hidratantnih oljih pa pripomore, da postane koža gladka in prožna. Za nego kože telesa lahko po potrebi svetujemo tudi kreme, mazila in losjone, ki vsebujejo dekspantenol. Dekspantenol pospešuje epitelizacijo kože ter zaradi sposobnosti vezave vlage ugodno vpliva na hidratacijo kože. V primeru razdražene kože, rdečice in blagega pleničnega izpuščaja je priporočljivo uporabiti dodatne kreme, mazila ali paste. Med prvimi preparati, ki jih pri dojenčku uporabljamo za čiščenje telesa, so mila. V otroški negovalni kozmetiki odsvetujejo alkalna mila s pH=9-10, ker spremenijo pH vrednost kože. Priporočljivo je uporabljati sindete, to so »nadomestna« mila s pH 5,5, ki združujejo posebno nežne sestavine, prilagojene občutljivi otroški koži. V prvih šestih mesecih pa tja do enega leta se lahko za umivanje glave uporablja blago alkalno milo. Za starejše dojenčke in otroke se na trgu dobi kombinirane izdelke za umivanje telesa in las. Šamponi morajo biti učinkoviti in ne smejo dražiti oči. Olja, predvsem mandljevo, se po eni strani uporabljajo za čiščenje kože in odstranjevanje ostankov krem in pudra, po drugi strani pa za preprečevanje izgube vlage iz kože. Imajo to sposobnost, da se hitro razporedijo po koži in le delno prehajajo skoznjo. Večinoma naredijo na koži film, ki preprečuje izsuševanje kože in trenje kože z oblačili in plenicami. Za nego otroške kože lahko uporabljamo tudi pudre. Njihova glavna funkcija je, da adsorbirajo vlago na koži in jo zaščitijo pred draženjem in trenjem z obleko.
Kako se lotimo umivanja majhnih otrok
Pogoste težave z dojenčkovo kožo
Od vseh vnetij se pri dojenčkih najpogosteje pojavlja dermatitis pod plenicami, znan tudi pod imenom “plenični izpuščaj”, ki je nealergijsko vnetje kože v predelu plenic. Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev. Glavna povzročitelja dermatitisa sta urin in blato, saj novorojenčki urinirajo in iztrebljajo večkrat dnevno. Pri dojenih otrocih se dermatitis pojavlja redkeje. Urin in blato dojenih otrok sta manj alkalna in manj dražeča kot pri umetno hranjenih otrocih. Ob pojavu pordele kože v pleničnem predelu je potrebno pogosteje menjavati plenice in uporabljati dodatna negovalna sredstva (na primer praška pasta, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo. Kožo umivamo le z mlačno vodo, ker mila in robčki za brisanje lahko povzročajo preobčutljivost. Dojenčka pustimo čim dlje odvitega, da se koža dobro osuši. V primeru, da se plenični izpuščaj v dveh do treh dneh ne prične izboljševati ali se celo stopnjuje, morajo starši dojenčka odpeljati k pediatru, da preveri resnost vnetja in po potrebi predpiše nefluoriran kortikosteroid.
Pojav prvih obraznih aken neonatorum, že v prvih dneh življenja (najpogosteje po 14 dneh) in redko kasneje, je znak čiščenja dojenčkove kože. Akne se pojavijo zaradi transplacentarno prenešenih materinih hormonov (androgenov) na plod, ki izzovejo močnejše izločanje lojnic. Po nekaj mesecih akne spontano izginejo že z osnovno nego. Drobne akne oziroma kožni izpuščaji se lahko pojavijo tudi po telesu, največkrat zaradi potenja, in že po nekaj dneh z osnovno nego izginejo. V primeru, da se težave stopnjujejo, izpuščaj pa ne izgine in se še naprej enakomerno širi, poleg tega pa nastanejo tudi infiltrirana žarišča, luske ali mehurji, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, je nujno obiskati pediatra.
Naslednji bolj ali manj običajen pojav so temenca. Rumonkaste luskaste obloge se pojavijo najprej na lasišču na vrhu glave in se lahko hitro odluščijo ali pa širijo in stopnjujejo po celem delu lasišča. V omenjenem primeru lahko uporabimo mandljevo olje, ki ga zjutraj nežno vmasiramo v lasišče, nato lasišče prekrijemo z bombažno kapico in pustimo do popoldneva. Popoldan izčešemo zmehčane luske in po potrebi umijemo dojenčku glavo. Postopek ponavljamo nekaj dni zaporedoma, da vse luske odpadejo.
Najpogostejši vzrok za spremembe na koži in ustni sluznici v prvih desetih dneh po rojstvu je soor. To je glivična okužba s Candido albicans, ki se na novorojenčka prenese v porodnišnici oziroma se lahko prenese že v materinem porodnem kanalu. Ustna sluznica in ustnice so pogosto pokriti z belimi oblogami, ki se samo s čisto gazo ne dajo odstraniti. Potrebna je uporaba lokalnega antimikotika (Daktarin oralni gel). V primeru, da se glivično obolenje razširi na zadnjico in genitalije, kjer se pojavi pordela luskasta koža z belo zgornjo plastjo, je potreben obiskati pediatra, ki oceni resnost okužbe in predpiše ustrezni antimikotik.
Prehrana in prebava dojenčka
Prve mesece po rojstvu dojenčka se novopečeni starši soočajo z vrsto izzivov in vprašanj. Ali dojenček zaužije zadosti mleka z dojenjem? Kaj pomenijo spremembe na njegovi nežni koži? Zakaj neutolažljivo joka, vleče kolena k sebi in ga mučijo vetrovi? Na prihod novega družinskega člana se je skorajda nemogoče v celoti pripraviti. Otroci so si različni, starši prav tako. Vsekakor pa je rojstvo otroka ena največjih prelomnic v življenju posameznika, tedni in meseci, ki sledijo, pa pogosto naš svet obrnejo na glavo. Vsako obdobje otroštva prinaša svojevrstne izzive in radosti, morda najbolj izčrpajoči pa so prav prvi tedni in meseci z dojenčkom, ki se šele privaja na novi svet zunaj maternice.
V številnih slovenskih porodnišnicah se trudijo, da materam po najboljših močeh pomagajo v prvih dneh, tudi pri dojenju. Materino mleko je namreč najboljša hrana za dojenčka, a pri nekaterih materah dojenje ne steče zaradi takšnih in drugačnih dejavnikov, spet druge že v začetku izberejo adaptirano mlečno formulo. V večini porodnišnic mamice spodbujajo k prvemu podoju že takoj po rojstvu, ko se otrok prisesa na dojko ob stiku z mamino kožo. Mnogi novorojenčki se pristavijo kar sami, saj povsem nagonsko poiščejo dojko za sesanje, druge je treba k temu nežno spodbuditi. Mleko matere je v celoti prilagojeno potrebam razvijajočega se dojenčka, dojenje pa ni le način hranjenja, temveč otroku omogoča bližino in mu daje občutek varnosti. V prvih dneh otrok sesa predvsem mlezivo oz. kolostrum, ki je bogatejše od mleka in pomaga dojenčku pri razvoju protiteles, ki ga ščitijo pred okužbami. Med tretjim in petim dnem v dojkah pride do navala mleka, v tem obdobju pa je najbolje otroka pogosto pristavljati k prsim, z namenom, da si zagotovimo zadostno količino mleka za naprej. Seveda je lahko dojenje v začetku boleče, tudi izčrpajoče, zaradi česar marsikatera mamica po začetnih izzivih z dojenjem preneha. Priporoča se, da otroka podojimo od osem- do dvanajstkrat na dan, sploh po porodu pa je dobro, da ga pristavimo vsakič, ko pokaže znake lakote (odpiranje ustec, lizanje ustnic, sesalni gibi, obračanje glave, nemir, žvečenje prstov itd.), saj na ta način pripomoremo k boljši laktaciji in vzpostavitvi dojenja. Po končanem dojenju naj otrok ‘podre kupček’, saj na ta način odvede zrak, ki ga je zaužil ob sesanju. Po priporočilih strokovnjakov naj bi dojenje predstavljalo edini vir prehrane novorojenčka do starosti šestih mesecev, z uvajanjem goste hrane pa se postopoma zmanjša tudi število podojev. Priporočljivo je, da otroka dojite vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije celo do starosti dveh let ob ustrezni dopolnilni prehrani.
Vaš dojenček neutolažljivo joka, kolena vleče k sebi na trebušček, mučijo ga vetrovi, v obrazek je rdeč in nervozno stiska pesti? Povsem mogoče je, da ga mučijo krči v trebuščku. Dojenčkov prebavni sistem je namreč še nerazvit, zato lahko posamezne snovi slabše prebavi, pri čemer v črevesju nastajajo plini, ki povzročajo napihnjenost. Prav tako so lahko krči posledica zraka, ki je v trebušček zašel med hranjenjem po steklenički ali dojenjem. Krči nastanejo zaradi krčenja gladkega mišičevja črevesja, kar novorojenček občuti kot bolečino. Niso pa vsi krči kolike. Slednji namreč trajajo vsaj tri ure na dan, tri dni v tednu in vsaj tri tedne skupaj. Kolike se najpogosteje pojavijo pozno popoldne ali zvečer - prepoznamo jih po nenadnem in neprekinjenem joku, otrok v obraz postane rdeč, trebušček je napet in boleč na otip, nogice so običajno pokrčene v kolenih, otrok pa jih dviguje k trebuščku.
Svetujemo, da dojenčku starši pomagajo tako, da ga pestujejo v določenem položaju, ki mu najbolj ustreza (na rami, na trebuščku). Določenim dojenčkom prija, če jih slečemo in masiramo trebušček v smeri urinega kazalca. Če mati doji, mora še posebej paziti na hrano, ki jo uživa (uživanje hrane, ki povzroča vetrove, ali je močno začinjena ni primerna). Med hranjenjem dojenčka je potrebno redno »podirati kupčke«. Pred obroki naj starši dodajajo dojenčku po žličkah otroški čaj proti napenjanju (janež, komarček, kumina), lahko tudi kuminin sirup. V hujših primerih oziroma če se krči pojavljajo približno pol ure po hranjenju in so izključeni organski vzroki za navedene bolečine v predelu trebuha, lahko starši uporabijo SAB Simplex suspenzije. Simetikon povzroči razpad pene, črevesni plini pa se nato izločijo po naravni poti ali absorbirajo skozi črevesno steno. Kajti vzrok teh kolik je lahko mlečna prehrana, ki je med prehodom skozi prebavila nagnjena k večurnemu močnemu penjenju. Ujeti zrak ne more uiti in tako povzroči boleče napenjanje.
Drugi izzivi in zdravstvene težave
Kmalu po prvih tednih, najpogosteje okrog tretjega tedna, se lahko pri dojenčkih pojavijo krči, ki so izrazitejši pri dečkih. Ob določenem delu dneva (večinoma popoldan in proti večeru) začne dojenček brez razloga neustavljivo jokati in krčiti nogice navzgor, oziroma jih izmenično iztegovati. Zdravniki še vedno ne morejo povsem natančno dokazati, kaj kolike povzroča, verjetno pa je krivo neravnovesje črevesne flore ali pogoltan zrak med hranjenjem.
Pri izraščanju prvih zobkov so lahko boleče in otekle dlesni prava nadloga. V omenjenem obdobju lahko starši dojenčku masirajo dlesni s čistim prstom in gelom ali kapljicami za lajšanje bolečin in mehčanje dlesni, ki vsebujejo lokalni anestetik, da dlesen omrtvi. Ti izdelki so primerni po tretjem mesecu starosti. Ob prodiranju, predvsem zadnjih mlečnih zob, se lahko pojavi tudi povišana telesna temperatura in driska. Hujše bolečine in povišano telesno temperaturo lahko lajšamo s paracetamol svečkami. V primeru driske moramo poskrbeti, da dojenček zaužije dovolj tekočine, po potrebi pa mu ponudimo tudi prilagojeno hrano z elektroliti proti dehidraciji.
Med vsemi boleznimi, ki jih pri dojenčkih poznamo, so bolezni dihal najpogostejše. Nos dojenčka je relativno majhen in nosni kanali so dokaj ozki, zato jih že blag prehlad hitro zamaši. Ker dojenčki še ne znajo dihati skozi usta, jim izcedek iz nosu predstavlja hude težave. Staršem moramo zato nosek redno spirati s fiziološko raztopino in prazniti sekret z aspiratorjem. Z rednim čiščenjem noska preprečimo, da se povzročitelji vnetja (virusi, bakterije) iz nosne votline prenesejo v votlino srednjega ušesa. V primeru pojava kašlja in katarja lahko blažimo kašelj pri dojenčku z ustreznimi svečkami, ki vsebujejo eterična olja. Le-ta delujejo lokalno v dihalnih poteh, pospešujejo izločanje bronhialne sluzi, redčijo gost in vlečljiv izloček zgornjih dihal ter tako olajšajo izločanje katarja. V primeru povišane telesne temperature (nad 38,5 ˚C) je potrebno dojenčku zniževati temperaturo s paracetamolom v obliki svečk ali kasneje sirupa, ga hladiti z obkladki in če se temperatura v 48 urah ne normalizira obiskati pediatra.
Bruhanje in drisko ponavadi povzroči trebušna viroza. Lažji primeri minejo brez večjih težav že z ustrezno nego na domu. Predvsem je potrebno poskrbeti, da dojenček dobi zadostno količino tekočine, saj s tem zmanjšamo možnost dehidracije. Pri doječih otrocih se svetuje nadaljevanje s pogostejšim dojenjem. Dojenčki, ki uživajo hrano na stekleničko pa lahko dobijo ustrezni nadomestek mleka z dodanimi elektroliti (prilagojena hrana z elektroliti). Pri dojenčkih po šestem mesecu starosti lahko starši nadomeščajo izgubljene elektrolite z rehidracijskimi praški, dojenčku ponudijo po žličkah tudi šipkov ali borovničev čaj sladkan z glukozo.
Razvoj in varnost
Dojenčka do enega leta starosti ne izpostavljamo soncu, poskrbimo za ustrezno pokrivalo in z njim uživamo v senci. Ponudimo mu dovolj tekočine in pazimo, da je ravno prav oblečen. Starejši otrok je lahko nekaj časa na soncu v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah.
Novorojenček je krhko malo bitje, ki se neverjetno hitro razvija. Za mnoge starše je držanje dojenčka v naročju povsem nova izkušnja in potrebujejo čas, da se nanjo navadijo. Še posebej očetje znajo biti v strahu. V prvih treh mesecih dojenčkovega življenja je zelo pomembno, da dojenčka pravilno držite, ne glede na to, ali ga dvigujete, spuščate, povijate, hranite, držite, nosite ali previjate. Verjetno ste že naleteli na angleški izraz 'baby handling', ki se nanaša na pravilen način ravnanja pri vseh dejavnostih z dojenčkom. Baby handling, tj. pravilno ravnanje z dojenčkom, je pomembno za motorični in celoten razvoj vašega otroka. Ko dojenčka pravilno držite, dejansko pošiljate informacije otrokovim možganom o tem, kakšni naj bi bili gibi. Dojenčkovi možgani si te položaje zapomnijo in ko jih bo otrok nekega dne, v bližnji prihodnosti, pripravljen ponoviti, jih bo ponovil, tako kot ste jih učili v prejšnjih mesecih. Ravnanje z dojenčkom je še posebej pomembno za nevrološko ogrožene otroke v prvih treh mesecih, pomembno pa je tudi, da starši zdravih otrok vedo, kako pravilno ravnati z dojenčkom. Osnovna pravila ravnanja z dojenčkom se nanašajo na položaj dojenčkovih rok in vrtenje trupa. Roke naj bodo med vsemi aktivnostmi pred dojenčkovim telesom in nikoli ne smejo zaostajati za trupom. Vrtenje trupa je pomembno, ker razvija gibljivost telesa in moč mišic trupa. Prve tri mesece dojenček ne more nadzorovati gibov glave, zato starši veliko pozornosti namenjajo podpori glave. Najpogostejša napaka, ki jo starši naredijo, je, ko pri dvigovanju dojenčka iz ležečega položaja z eno roko podpirajo vrat in glavo, z drugo pa zadnjico in hrbet. Pri dvigovanju dojenčka na ta način otrokove roke padejo za telo, kar je napačen položaj. Dojenčka je treba pravilno dvigovati bočno. Glava in trup naj bosta v isti liniji, otrokove roke in noge pa naj bodo rahlo pokrčene pred telesom. Ko dojenčka spuščamo, je vrstni red obrnjen.
Pomembno se je zavedati, da otrok poleg tega, da je nahranjen, previt in naspan, potrebuje stik, ki je kombinacija glasu, zibanja in sesanja oziroma telesnega dotika. Pomembno je, da otroku zagotovimo stik s kožo, to se začne že po porodu, ko položimo golega novorojenčka mami na golo kožo prsi (kengurujčkanje).
