Driska pri dojenčku je pogosta težava, ki starše pogosto skrbi. Ko je blato vodeno in neprijetnega vonja, otrok pa odvaja večkrat na dan kot običajno, govorimo o driski. Strokovni izraz za to stanje je diareja, ki izhaja iz grške besede »dia« (skozi) in »rhein« (teči), kar dobesedno pomeni »skozi teči«. Nenadna driska pri otroku torej pomeni stanje nenadnega odvajanja tekočega blata v večji količini, ki se lahko pojavi zelo pogosto, od 4-krat do celo 20-krat na dan. Povečan delež vode v blatu je posledica motenj pri prenosu vode in elektrolitov ali motenega procesa vsrkavanja in izločanja elektrolitov v tankem in debelem črevesu.
Že od Hipokratovih časov pa vse do danes sta nenadno bruhanje in driska glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti dojenčkov ter otrok po vsem svetu. Danes je sicer število bolnikov in teža bolezni v razvitih deželah v stalnem upadanju, medtem ko nenadna driska kot svetovni problem še vedno obstaja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je nenadna driska še vedno najpomembnejši vzrok smrtnosti otrok v deželah v razvoju in eden najpomembnejših vzrokov obolevnosti in hospitalizacije otrok v razvitih deželah.
Kaj povzroča drisko pri dojenčku?
Vzroki nenadne driske so različni, najpogosteje pa gre za nenadno okužbo, ki povzroči kar 70-90 % vseh primerov. Med najpogostejše povzročitelje okužb spadajo:
- Virusi: Najpogostejša je okužba z rotavirusi pri dojenčkih v obdobju od 6. do 24. meseca starosti. Drugi pogosti virusni povzročitelji vključujejo Adeno, mali okrogle viruse, Norwalk, Calici, Corona, Astro, Parvo in številne druge.
- Bakterije: Med bakterijske povzročitelje spadajo Campylobacter jejuni, Salmonella, Escherichia coli, Shigella, Yersinia enterocolitica, Clostridium difficile, Vibrio cholerae in druge.
- Praživali: Pogosti povzročitelji so Giardia lamblia in Entamoeba histolytica.
- Paraziti: Med parazite spadajo Taenia, Trichinella spiralis in drugi.
- Glivice: Primeri vključujejo Candida albicans, Cryptococcus neoformans in druge.
Driska se lahko pojavi tudi ob zunajčrevesni okužbi, kot je na primer vnetje ušes, pljučnica ali vnetje sečil, vendar je takrat driska običajno blaga in sama poneha.
Vzroki driske, ki ni posledica okužbe, so prav tako zelo različni. Lahko ima otrok alergijo (preobčutljivost) na hrano, najpogosteje na kravje mleko, jajca in oreške. Lahko gre tudi za moteno vsrkavanje hrane (malabsorbcijski sindrom), ki ga najpogosteje povzročajo bolezni, kot sta neprenašanje močnate hrane (celiakija) ali neprenašanje mlečnega sladkorja (intoleranca na laktozo). Običajno je driska zaradi nekužnih vzrokov kronična, kar pomeni, da traja več kot dva tedna. Driska je lahko tudi stranski učinek nekaterih zdravil, kot so na primer antibiotiki, nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila ter pripravki z železom. Redkeje je vzrok pomanjkanje cinka ali posledica zastrupitve s težkimi kovinami, kot so arzen, živo srebro, svinec ali krom.
Pojavijo se lahko tudi dispeptične težave, ki so prebavne motnje. Te lahko pri malem otroku sproži mnogo dejavnikov, kot so prevroča ali prehladna hrana, prehitro uvajanje nove hrane v jedilnik in podobno.
Kdaj je nujen obisk pri pediatru?
Če otrok zboli za drisko, je priporočljivo, da ga čim hitreje peljete k zdravniku. Pri dojenčku lahko izsušitev nastopi že v nekaj urah, posebno če je driska huda. Pred obiskom razmislite, kaj bi lahko bil razlog za drisko - pokvarjena hrana, prenos okužbe v vrtcu, nova zdravila ipd.
Obisk pri pediatru je nujen v naslednjih primerih:
- Dojenčki do 3. meseca starosti: Pri tako majhnih dojenčkih je vsaka driska razlog za takojšen posvet z zdravnikom.
- Huda driska: Če je driska zelo obsežna, vodena in neprijetnega vonja, je obisk pri zdravniku nujen.
- Pridruženi simptomi: Če otrok tudi bruha in ima vročino, ali če se vam zdi na nek način bolan, ima verjetno gastrointestinalne težave, ki se pri dojenčkih in malčkih pogosto pojavljajo. Nujno je, da pediater oceni stanje.
- Znaki dehidracije: Če ima vaš dojenček drisko in/ali bruha ter noče jesti, se lahko v zelo kratkem časovnem obdobju izgubi veliko tekočine in mineralov (elektrolitov). Dehidracija je najnevarnejša posledica driske in lahko otroka celo življenjsko ogroža.
Znaki dehidracije, na katere morate biti pozorni:
- Žeja
- Slabost
- Zmanjšano izločanje seča (manjše število mokrih pleničk)
- Bledosiva barva kože
- Suha ustna sluznica
- Zaspanost, apatičnost
- Hitrejše bitje srca
- Zmanjšana napetost kože (koža se po ščipanju počasi vrača v prvotno stanje)
- Večji otroci imajo lahko vrtoglavico ob vstajanju.
Pomembno je vedeti, da je otrok hitreje prizadet, če je bil že prej bolj suh ali celo pod normalno telesno težo v primerjavi z vrstniki.
Kako pomagati otroku z drisko?
Sodobno zdravljenje driske temelji na dveh načelih in ima dva osnovna cilja: takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezno vzdrževanje primerne hidracije in elektrolitnega ravnovesja pri otroku; primerna prehrana, kar pomeni preprečevanje podaljšanega obdobja driske in stradanja.
Ključno je nadomeščanje tekočin (rehidracija)
Najpomembnejše pri driski je, da nadomeščamo izgubo tekočine in mineralov. Za to nadomeščanje zdravniki priporočajo tako imenovano rehidracijsko raztopino (oralno rehidracijsko raztopino ORS). Ta je na voljo v lekarnah, kot na primer HiPP ORS 200 Gotova raztopina za oralno rehidracijo iz korenčka in riževe sluzi.
Priporočila za nadomeščanje tekočin:
- Začetno nadomeščanje: V prvih 4 urah dajte otroku od 0,5 do 1 dl ORR na kg telesne teže. Tekočino ponujajte v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej če otrok bruha (npr. na 5-10 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakajte 20-30 minut in nato nadaljujte z ORR. Bolni otroci tekočino pogosto zavračajo, zato je pomembno, da ste pri ponujanju tekočine vztrajni!
- Vzdrževanje ustrezne hidracije: Dokler se driska in bruhanje ne pričneta umirjati, naj otrok za preprečevanje dehidracije čim več dnevnih potreb tekočine nadomesti z ORR. Po vsakem tekočem odvajanju blata naj prejme še 0,1 dl (10 ml) ORR na kg telesne teže in po vsakem bruhanju 2 ml ORR na kg telesne teže. Če bo vnos tekočine večji, kot so izgube, ponovne dehidracije ne bo.
- Dojenje: Pri dojenih dojenčkih je priporočljivo nadaljevati z dojenjem, saj materino mleko vsebuje potrebna hranila in tekočine ter pomembne imunske in neimunske sestavine ter dejavnike rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa. Mati naj med nenadno drisko pri otroku nadaljuje z dojenjem in dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Če pa dojen dojen otrok zavrača dojko, je potrebno nemudoma obiskati zdravnika.
- Čaji in druge tekočine: Nekdaj so priporočali blagi ruski ali borovničev čaj, vendar so taka navodila danes strokovno zmotna. Danes svetujemo takojšnje nadomeščanje tekočine in elektrolitov z ustrezno otroško raztopino, ki vsebuje glukozo (grozdni sladkor) in raztopino elektrolitov (natrija, kalija, klora, bikarbonata ter citrata). Po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN) naj otroška raztopina vsebuje 60 mmol/L natrija. Zdravnik svetuje ustrezno količino tekočine za takojšnje nadomeščanje in kasnejše vzdrževanje hidracije. V kolikor otrok ničesar, niti tekočine, ne zadrži v sebi, svetujemo, da naj otrok dobi tekočino prav po malem, po žličkah. Če pa izbruha vse, se zdravnik glede na stopnjo izsušitve odloči za sprejem v bolnišnico, kjer otrok dobi tekočino v žilo.
Prehrana med drisko
Priporočila o prehrani med nenadno drisko poudarjajo pomen nadaljevanja dojenja in zgodnje uvajanje normalne prehrane pri otroku. Stroga dieta ni potrebna. Otrok z drisko in bruhanjem izgublja energijo in moč, zato je pomembno, da ne ostane lačen.
Priporočena hrana:
- Prva dva dneva driske se svetuje malo lažja prehrana, ki vključuje juhe, kašice z zdrobom, banane, riž s korenčkom, skuhanim v juhi, koščke kuhanega krompirja in piščanca ter kruh. Riževo sluz (riž kuhate na vodi tako dolgo, da postane sluzast) lahko ponudite samega ali z dodatkom rožičkovega prahu. Korenčkovo juhico (korenček nastrgate in kuhate na malem ognju, da postane sluzasto ter dodate malo soli) je prav tako priporočljivo ponuditi.
- Po dveh dneh obogatite otrokovo prehrano z lažje prebavljivimi živili z visoko energijsko in prehransko vrednostjo, kot so testenine, koruzni zdrob, razna žita, jajca, sir ter manjše količine masla in visokokakovostnih rastlinskih olj.
- Cilj je, da otrok uživa običajno uravnoteženo in raznoliko prehrano.
- Probiotiki (žive bakterije, kot so laktobacili in Saccharomyces boulardii) lahko pomagajo obnoviti zdravo črevesno floro in skrajšajo trajanje driske. Številne metaanalize so pokazale učinkovitost probiotičnih sevov Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii.
Izogibajte se:
- Mastni, ocvrti, začinjeni in zelo sladki hrani, ki lahko poslabša drisko.
- Sadnim sokovom in gaziranim pijačam, ki lahko poslabšajo simptome.
Otroku je treba ponuditi manjše in pogostejše obroke, približno na dve uri, med obroki pa obvezno nadomeščati tekočino z ORR.
Higiena in razkuževanje
Drisko, ki jo povzroča okužba, imenujemo »bolezen umazanih rok«. Temu primerna je tudi zaščita, ki upošteva poostren higienski režim.
- Umivanje rok: Izredno pomembno je natančno in pogosto umivanje rok s tekočo vodo in milom, ki traja vsaj 20 sekund. Pri tem otroka nadzorujte, da bo higiena temeljita in da boste odstranili čim več bakterij. Da bo umivanje bolj zabavno, zapojte z otrokom pesmico, da si bo lažje predstavljal, kako dolgo si mora umivati roke. Obvezno si vi in vaš otrok umijte roke po uporabi stranišča, po menjavi pleničk ter pred pripravo hrane in pijače. Če voda in milo nista na dosegu roke, uporabite razkužilo na osnovi alkohola, ki hitro odstrani veliko število bakterij.
- Razkuževanje okolice: Poskrbeti moramo tudi za čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki so v stiku z blatom ali se jih pogosto dotikamo. Očistite in vzdržujte čistočo igračk, previjalne mize, kljuk, igralne površine, kuhinje in vseh drugih predmetov, na katere bi okužen otrok lahko prenesel virus ali bakterijo, ki sta najpogosteje vzrok akutne driske pri malčkih. Imejte v mislih, da je ob okužbi z rotavirusom otrok kužen že 1 do 2 dni pred pojavom simptomov.
Izogibanje širjenju okužb
- Ne v vrtec! Otrok, ki zboli za drisko, ne sodi v vrtec in mora ostati doma toliko časa, da je en dan brez driske. O pojavu driske obvestite osebje v vrtcu, da se bodo prostori in predvsem igralne površine ob pojavu akutne driske temeljito očistili in razkužili. Rotavirus, pogost povzročitelj akutne driske, je na primer zelo kužen in lahko na površinah ostane še več tednov ali mesecev.
- Ustrezna priprava in shranjevanje hrane: Paziti je treba na ustrezno pripravo in shranjevanje hrane ter ustreznost pitne vode.
- Izogibanje stiku z bolnikom ali bolno živaljo: Izogibajte se stiku z bolnikom ali bolno živaljo.
Zdravljenje z zdravili in probiotiki
- Antibiotiki: Antibiotiki vsekakor nimajo mesta pri zdravljenju driske, saj driska v večini primerov mine sama od sebe. Obstajajo seveda izjeme, to so nenadne driske, ki so posledica okužbe z bakterijo Shigella, Vibrio cholerae in podobno, pa tudi pri okužbah s praživalmi, kot je Giardia lamblia. V teh primerih zdravljenje predpiše zdravnik, na osnovi izvidov izolirane klice iz blata.
- Probiotične kapljice: Probiotične kapljice vsebujejo žive mikroorganizme, predvsem mlečnokislinske bakterije, kot so laktobacili in bifidobakterije. Že več kot 80 let se probiotiki uporabljajo za zdravljenje drisk. Raziskave so dokazale učinkovitost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju nenadne driske otrok in odraslih. Največji učinek imajo probiotiki pri virusnih driskah (rotavirusi), kjer dokazano vplivajo na skrajšanje trajanja driske, preprečevanje podaljšane driske in skrajšano trajanje izločanja virusa. Pri izboru probiotika se je priporočljivo posvetovati v lekarni. Mlečnokislinske bakterije so občutljive za določene antibiotike, zato jih je potrebno vzeti najmanj tri ure po zaužitju antibiotika.
- Drugo zdravljenje: Pri lajšanju težav pri driski, ki je posledica okužbe prebavil, se lahko uporabljajo tudi zdravilni čaj iz suhih borovnic, ki vsebujejo čreslovine in pomirjajo razdraženo sluznico. Na voljo so tudi izdelki, ki vsebujejo kompleks želatine in užitne naravne gline. Zdravnik lahko predpiše tudi zdravilo z učinkovino racekadotril (Hidrasec) kot dopolnilno simptomatsko zdravljenje akutne driske pri dojenčkih (starejših od 3 mesecev) in otrocih, kadar drugi ukrepi sami ne zadoščajo.
Cepljenje proti rotavirusu
Danes že obstaja cepljenje proti rotavirusu, ki je eden najpogostejših povzročiteljev driske pri dojenčkih. Cepljenje je pomemben ukrep za preprečevanje hudih oblik driske in zapletov, kot je dehidracija.
Kaj bo zdravnik vprašal?
Ob obisku zdravnika bo ta vas verjetno vprašal:
- Kdaj je nastopila driska?
- Kakšno je blato (tekoče, vodeno, sluzasto, krvavo, mastno, gnojno)? Kakšne barve je blato? Je penasto ali brizgajoče?
- Kolikokrat otrok odvaja? Za približno volumsko oceno iztrebljanj.
- Ali ima otrok povišano temperaturo? Ali otrok bruha? Ali je žejen?
- Ali manj izloča vodo? Ali ima vrtoglavico, ko vstaja? Ali je bolj zaspan?
- Ali ima krče v trebuhu? Ali ima glavobol? Ali ima mišične krče?
- Ali je bil otrok pred pojavom driske na potovanju, ali je bival na ogroženem območju?
- Ali ima drisko še kdo v družini ali v vrtcu oz. šoli?
- Ali je otrok jedel morebitno manj varno hrano (surovo meso, jajca, školjke, gobe, nepasterizirano mleko, pogrevano ali neprimerno shranjeno hrano)?
- Ali je bil otrok v stiku z bolno osebo ali živaljo?
- Ali je morda prejemal zdravila, npr. antibiotike?
Z upoštevanjem teh informacij in natančnim pregledom otroka bo vaš pediater lahko postavil pravilno diagnozo in svetoval najustreznejše zdravljenje.