Gibanje je osnovna potreba vsakega izmed nas in predstavlja temelj za zdrav in celosten razvoj posameznika. Gibalni razvoj se začne že v maminem trebuhu, a se v prvem letu življenja zgodi neverjeten napredek: iz popolnoma nemočnega bitjeca se otrok razvije v samostojno hodečega malčka. Kako se bo otrok gibalno razvijal v tem zgodnjem in najpomembnejšem obdobju, je odvisno od njegove genske zasnove ter v kakšnem okolju odrašča.
Pomembno je poudariti, da imajo starši zelo velik vpliv na gibalni razvoj otrok. Raziskave kažejo, da so otroci gibalno aktivnih staršev tudi sami gibalno naprednejši. Starši smo namreč zgled svojim otrokom. Otroci nas posnemajo in nam sledijo, zato je zelo pomembno, kako preživljamo prosti čas z njimi. Starši lahko bistveno doprinesemo k otrokovemu razvoju s tem, da prosti čas preživimo z njimi na aktiven način. Raziskave potrjujejo, da se gibalno aktivnejši otroci bolje razvijajo tudi na miselnem in čustvenem področju. Gibalno aktivnejši otroci se lažje vključujejo v družbo svojih vrstnikov, so samostojnejši v odnosu do odraslih oseb ter imajo dokazano manj vedenjskih težav.
Pomen igre za gibalni razvoj
Igra in nestrukturiran prosti čas sta za otroka osnovni dejavnosti, ki pomembno vplivata na telesni, socialni, čustveni in spoznavni razvoj - sta njihova potreba in pravica. Sodobni življenjski slog žal pogosto nadomešča otroško igro z učenjem in nenehnim hitenjem, kar pa je lahko škodljivo. Praviloma se otroci igrajo sami od sebe ter sami izbirajo in določajo načine igranja. Igra se razlikuje glede na otrokovo zrelost, sposobnosti in usvojene veščine, hkrati pa igra otroka spodbuja v razvoju. Med igro otrok uporablja domišljijo, ustvarja in raziskuje svet okoli sebe, preigrava vloge odraslih, ki jim še ni kos v resničnem življenju, in vstopa v dejavnost z drugimi ljudmi. V skupinski igri se otroci učijo dela v skupini, pogajanja, reševanja sporov in postavljanja zase. Pri spontani igri se otroci učijo vodenja, dela v skupini in kreativnosti. Raznolike igre otroku ponujajo različne dražljaje. Lahko bi rekli, da igra in igranje za otroke pomenita pomemben vpliv okolja na razvoj možganov. Med igro prihaja do zapletene aktivacije več področij v možganih.
Marian Diamond in njena raziskovalna skupina sta s svojo revolucionarno idejo o preoblikovanju možganov dokazali, da podganice, ki živijo v raznolikem in razgibanem okolju, bolje rešujejo probleme in se hitreje znajdejo v labirintu, ob tem pa se celo spremeni struktura njihovih možganov. To pomeni, da bogato in stimulativno okolje pozitivno vpliva na razvoj možganov tudi pri ljudeh.
Vrste iger in njihova vloga
Ločimo različne vrste igre. Nekatere igre potrebujejo rekvizite - igrače, pri drugih zadostuje naše telo ali družba vrstnika, pri tretjih pa si igračo - rekvizit izdelamo kar sami. Otroci praviloma prehajajo iz ene vrste igre v drugo.
Funkcijska igra: To je prva, osnovna oblika spoznavanja s svetom. Z gibanjem uravnavamo telesno rast in razvoj, pridobivamo gibalne in ročne spretnosti in posredno vplivamo na duševni razvoj. Otrok pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, roke, dlani, prsti in hrbtenica. Gibanje in igra sta neločljivo povezana, kar vidimo že pri trimesečnem dojenčku, ki kot prvo igračo uporablja svoje ročice in jih tlači v usta. Ko otrok usvoji gibanje po prostoru, postane igra kompleksnejša (potiskanje avtomobilčkov, vlečenje igračk za sabo, ples, brcanje žoge). V tej igri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme, kar mu daje občutek zadovoljstva. Namen funkcijske igre je, da otrok skozi igro pridobiva nove gibalne, čutne in zaznavane funkcije. Otrok v prvih dveh letih starosti preizkuša svoje zmožnosti z neposredno manipulacijo in raziskovanjem predmetov. S tem razvija vse svoje čute. Funkcijska igra prevladuje v prvem letu starosti, po drugem pa začne upadati. Naravne oblike gibanja (plezanje, plazenje, tek, hoja, skakanje) ter raziskovanje predmetov in sveta sodijo v to skupino.
Konstrukcijska igra: V tej igri otrok povezuje in sestavlja posamezne dele, da bi ustvaril neko konstrukcijo. Ta oblika igre spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost in je nadgradnja funkcionalne igre, saj otrok ne le opazuje in preizkuša predmete, temveč jih kombinira v nove oblike, pri čemer se razvija sposobnost načrtovanja. Najpogostejša oblika je igra s kockami.
Simbolna (domišljijska) igra: S simbolno igro otrok razvija spoznavne sposobnosti. Uči se načrtovanja, posnema svet in ljudi okoli sebe, uri domišljijo ter prevzema različne vloge. Pri tej igri si otrok predstavlja stvari, ljudi ali dogodke, ki dejansko niso prisotni, ter uporablja simbole. V svoji domišljiji prosto spreminja vloge, pomen predmetov in posnema osebe ali živali iz realnega življenja, jim dodaja domišljijske elemente. Ta igra zrcali otrokova izkustva, želje, pa tudi stiske in napetosti, ki jih sprosti prek igre. Obdobje najbolj tipične simbolne igre je med drugim in šestim letom starosti.
Igra s pravili: V tej igri otrok razvija socialne kompetence, se uči razumeti soigralca in se uri v socialnih spretnostih. Uči se potruditi se za zmago in prenesti poraze. Igra s pravili je najpogostejša med osnovnošolci, mladostniki ter odraslimi. Te igre spodbujajo socialno vključevanje in razlikovanje. Piaget je poudarjal, da igre s pravili otrokom pomagajo pri moralnem razvoju, saj se otroci pri igri dogovarjajo, presojajo, kdo je pravilno odreagiral, ali se goljufa itd.
Ključne dejavnosti za gibalni razvoj
Za kakovostno igro igrače niso ključnega pomena. Pomembnejši je proces - dogajanje med igranjem z njo. Je pa res, da lahko dobra igrača igro navdihne. Kakovostna igrača ponuja raznoliko igro in je estetsko, vizualno, barvno in na otip zelo privlačna ter pritegne otrokovo pozornost in vključi njegove čute. Velikost igrače mora biti prilagojena otrokovi velikosti, starosti in njegovim sposobnostim.
1. Igra z žogo: Žoga je igrača za vse, tako za otroke, kot odrasle, in je izjemno pomemben pripomoček, katerega bi morali otroci vsakodnevno vključevati v svojo igro ne glede na starost in sposobnost. Otrok naj izbere velikost žoge sam. Igranje z žogo je izjemno pomembno za razvoj propriocepcije, ki zagotavlja zavedanje gibanja, drže in spremembe ravnotežja. Možgani dobivajo informacije preko različnih čutil (senzorjev) v tkivih našega telesa, s katerimi nato pravilno deluje naše telo. Otrok, ki ima težave s propriocepcijo, bo praviloma izbral težjo žogo. Primeri pomembnih aktivnosti z žogo za manjše otroke vključujejo enostavno podajanje, lovljenje ali odrivanje žoge. Kljub temu, da je žoga tako preprost pripomoček, smo lahko prav starši tisti, ki otroka odvrnemo od te izjemno pomembne aktivnosti in ga preusmerimo v svet igric in TV ekranov.
2. Skakanje: Skakanje je primaren način gibanja in izjemno pomembno za dober gibalni razvoj. Otroci zelo radi skačejo in skakanje je njihova razvojna potreba. Pred sonožnim odrivom se zibajo v kolenih, razvijajo ravnotežje, se ob odrivu prestavljajo iz noge na nogo in potrebujejo veliko ponovitev, da jim končno uspe. Za sonožni odriv mora otrok razviti koordinacijo gibanja, odrivno moč, ravnotežje ter pogum in vztrajnost. Če bo imel otrok dovolj prostora in priložnosti, bo skakal sam po sebi - najprej s poskusi sonožnega odriva, kasneje po eni in drugi nogi, v globino, v višino, v stran. Skakanje je način sproščanja otroka, ob katerem se gradi dobra telesna shema. Krepijo se vse nožne mišice, vezi okrog sklepov, mišice trupa, prsnega koša in ramenskega obroča. Sonožni odriv se razvije (v povprečju) po 2. letu starosti, po 3. letu je skakanje po eni nogi dobro razvito, po 5. letu starosti pa je skakanje dobro razvito, otroci nimajo več strahu skočiti iz višine do 1 metra in pravilno izvajajo doskoke.
3. Plazenje in kobacanje: Plazenje in kobacanje sta zelo pomembni razvojni fazi pred hojo. Plazenje je gibanje po trebuhu z odrivi rok in nog, koordinirano. Pri koordiniranem plazenju, ne z vlečenjem z rokami naprej, dojenček razvija enakomeren mišični tonus po celem telesu, odrivno moč, grobo in fino motoriko ter pozitivno vpliva na kognitivni celostni razvoj. Kobacanje je gibanje po dlaneh in kolenih, medtem ko je trup privzdignjen. Kobacanje pozitivno vpliva na celostni razvoj otroka, vključno z mentalnim razvojem. Koliko in kako otrok kobaca, bo zelo vplivalo tudi na sedenje, hojo, koordinacijo gibanja, ravnotežje, stabilizacijo trupa itd. Ob kobacanju, ko se otrok diagonalno giba (prenaša težo preko svoje sredine), dobro vpliva na njegovo kasnejše branje in pisanje. Ob kobacanju se mu razvija občutek za globino, kar vpliva na občutek prestreznosti premikajočega telesa (lovljenje žoge). Tako plazenje, kot kobacanje ni dobro, da dojenček ob gibalnem razvoju izpušča. Ob tem si gradi dobro telesno shemo za celo življenje. Dojenčka ni potrebno učiti teh mejnikov, le priložnost mu ponudite, da bo veliko na tleh. Tam se bo učil boriti z gravitacijo ter spoznavati svoje telo. Po osvojeni samostojni hoji je pomembno, da otrok še vedno ohranja gibanje po vseh štirih, na primer s plazenjem (doma) ali kobacanjem (zunaj) nazaj okoli stožca ali ovire.
Razvojne stopnje igre
Vplivna sociologinja Mildred Parten je opisala šest temeljnih vrst iger, ki se pojavljajo pri otrocih, odvisno od njihove starosti, razpoloženja in družbenega okolja:
Neokupirana igra: Pojavlja se pri dojenčkih od rojstva do treh mesecev. Vključuje opazovanje okolice in izvajanje naključnih gibov. Starši za spodbujanje te faze ne potrebujejo storiti nič posebnega, le otroku nuditi možnosti za raziskovanje.
Neodvisna (samostojna) igra: Otrok se igra sam, kar ga uči, kako se lahko zabava brez drugih. Pomembna je za samozadostnost. Običajno se začne pojavljati v obdobju od dveh do treh let, ko so otroci še vedno osredotočeni nase.
Igra z opazovanjem: Otrok opazuje druge otroke pri igri, a ne sodeluje. Značilna je za mlajše otroke (dve do tri leta), ki se še ukvarjajo z razvojem besedišča. Gre za zdravo obliko učenja skozi opazovanje in posnemanje.
Vzporedna (paralelna) igra: Otroka se igrata drug ob drugem, vzporedno sodelujeta, a ne poskušata vplivati na igro drug drugega. Vsak si oblikuje svoj mali svet. Kljub temu se učita zavedanja različnih vrst iger in se posnemata. Je pomemben most do kasnejših faz igre.
Asociativna igra: Otroci so vključeni v to, kar počne drug. Otrok igra svojo igro, a se pri tem vključuje tudi v igro vrstnika. Pomembna je za socializacijo, izmenjavo, reševanje problemov, sodelovanje in jezikovni razvoj. Ta faza spodbuja sklepanje prijateljstev in mine do petega leta starosti.
Igra sodelovanja: Otroci se zares začnejo igrati skupaj. Običajno se zgodi med četrtim in petim letom starosti. Vključuje vse socialne veščine in lahko zajema različne vrste aktivnosti, kot je ustvarjanje sestavljanke, igranje družabne igre ali skupinske dejavnosti na prostem.
Poleg teh šestih vrst iger obstajajo še konstruktivna igra (uči rokovanja, grajenja, prilagajanja), fantazijska igra (razvija domišljijo, izmenjavo, sodelovanje, deljenje, jezikovni razvoj), telesna igra (pomembna za razvoj motorike, telesne kondicije in uživanje v gibalni aktivnosti) ter simbolična igra (pomaga pri izražanju, raziskovanju in procesiranju izkušenj, idej in čustev).
Igra na prostem in zunanje igrače
Igra na prostem omogoča otrokom, da razvijajo domišljijo, izboljšujejo socialne interakcije in pridobivajo občutek samostojnosti. Starši lahko z izbiro pravih zunanjih igrač svojim otrokom omogočijo varno in zabavno igro, ki bo imela dolgoročne pozitivne učinke na njihov razvoj.
Nekaj idej za zunanje igrače, ki spodbujajo aktivno igro na prostem:
Gugalnice in plezalne konstrukcije: Klasična zunanja igrača, ki nudita občutek svobode in adrenalina, hkrati pa pomagata pri razvoju ravnotežja in koordinacije. Plezalne konstrukcije krepijo mišice, izboljšujejo fino in grobo motoriko ter pridobivajo samozavest.
Igralni šotori in hišice: Ponujajo prostor za ustvarjalno igro in spodbujajo socialne interakcije med otroki.
Vodna igrače: Bazeni, vodne brizgalke, tobogani in vodne pištole prinašajo osvežitev in neskončno zabavo v vročih dneh. Igra z vodo pomaga pri razvoju senzoričnih spretnosti in spodbuja gibanje.
Kolesa, skiroji in poganjalci: Omogočajo raziskovanje okolice, krepijo mišice, izboljšujejo koordinacijo in spodbujajo ravnotežje.
Kompleti za igre z žogo: Košarka, nogomet, badminton in odbojka spodbujajo razvoj refleksov, izboljšujejo koordinacijo oči in rok ter učijo otroke ekipnega dela.
Pri izbiri zunanjih igrač je pomembno upoštevati starost otroka, njegove motorične sposobnosti in interese. Igrače morajo ustrezati varnostnim standardom in biti narejene iz kakovostnih materialov.
Gibalni razvoj skozi leta
Gibanje je prva osnovna oblika spoznavanja s svetom. Z gibanjem otrok uravnava telesno rast in razvoj, pridobiva gibalne in ročne spretnosti, to pa tudi vpliva na njegov duševni razvoj.
Dojenček (0-1 leto): V prvem letu življenja je razvoj gibanja zelo kompleksen in hiter. Okoli prvega rojstnega dne večina otrok shodi. Otroci šele s hojo pričnejo zelo aktivno raziskovati okolje. Starši moramo zagotoviti varno, hkrati pa spodbudno okolje.
Malček (1-3 leta): Hoja postaja vse bolj trdna, otrok se skloni in pobere igračko, poje, brca žogo, se vzpenja po stopnicah, začne teči in poskuša stati na eni nogi. Do drugega leta že pazi na ovire pri hoji. Otroci do tretjega leta starosti se praviloma spontano gibljejo ob ritmičnih pesmicah.
Otrok v zgodnjem otroštvu (3-6 let): Pri gibanju se pričnejo kazati razlike med dečki in deklicami. Dečki se navdušujejo nad igrami z žogo, deklice pa nad gimnastiko in plesno vadbo. Raznovrsten nabor gibalnih aktivnosti je ključen za celostni gibalni razvoj. Grobo gibalne spretnosti vključujejo hojo, tek, poskoke, igre z žogo, plezanje. Drobnogibalne spretnosti pa pisanje, risanje, igranje glasbil, igra s plastelinom, sestavljanke.
Vpliv staršev na gibalni razvoj
Starši imate zelo velik vpliv na gibalni razvoj otroka. Zavedamo se, da je težko uskladiti hitremu tempu življenja, službo in drugimi obveznostmi ter se ob tem posvetiti še kvalitetnemu preživljanju časa z otroki. Pa kljub vsemu vas poskušamo nagovoriti k temu, da ne zamahnete z roko in rečete: »Saj smo tudi mi zrastli brez tovrstnih spodbud«. Mogoče ste imeli vi možnost izkoriščanja potenciala s plezanjem po drevesih in tekanjem po travnikih, kar marsikateremu otroku danes ni omogočeno. Vaš čas, ki ga boste namenili otroku za ciljno usmerjeno telovadbo, bo vplival na njegov gibalni razvoj za celo življenje. Če bo otrok obvladal svoje telo, če bo s podobo svojega telesa zadovoljen, bo to pozitivno vplivalo na njegovo samostojnost, samozavest in tudi na njegovo samopodobo. Otrok, ki bo precej gibalno dejaven, se bo prek tega tudi naučil, da so za doseganje uspeha potrebni odločnost, disciplina in odrekanje. Telesna oziroma gibalna dejavnost pozitivno vpliva tudi na razvoj kognitivnih sposobnosti.
Otroci športno aktivnih mater so 2-krat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere. Vpliv očetov pa je na otroke še večji. Otroci aktivnih očetov so 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Ukvarjanje s športom prinaša v družino veliko pozitivnih učinkov.
V Pedosani vašim malčkom omogočamo čudovito gibalno izkušnjo. Ko dopolnijo 1,5 leta se vaši malčki lahko priključijo telovadbi PedoHODI. Na urah skupaj premagujemo zanimive poligone, ovire, skačemo, se smejimo in poskrbimo za zdrav gibalni razvoj. Svojmu malčku rezervirajte mesto v programu telovadbe za otroke od 1,5 do 5 let (PedoHODI) in mu zagotovite zabavno in zdravo preživljanje časa!