Odločitev za otroka je povezana tudi z odgovornostjo, kako poskrbeti za varne socialno - materialne okoliščine. Stiska brezposelnosti, negotovost samostojnih podjetnic, zaposlitev za določen čas, neplačevanje prispevkov za starševsko varstvo s strani delodajalca … zelo ohromi nosečnice, ki se znajdejo v teh razmerah. Državne institucije omogočajo socialne pravice, ki lahko vsaj delno olajšajo določeno stisko. V tem prispevku so podrobneje opisane pravice ob rojstvu otroka (materinski dopust, starševski dopust, podaljšanje starševskega dopusta in načini izrabljanja starševskega dopusta). Pomembno je, da ste dobro informirani o socialnih pravicah, ki vam pripadajo, in da za njihovo aktivacijo pravočasno oddate vloge na Centru za socialno delo.
Materinski dopust: Temelj za prihod novorojenčka
Materinski dopust, pogosto poimenovan tudi porodniški dopust ali porodniška, predstavlja ključno obdobje v življenju staršev, namenjeno negi in varstvu novorojenega otroka ter okrevanju matere. V Sloveniji je sistem starševskih dopustov dobro razvit in urejen z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki zagotavlja podporo družinam v prvih mesecih otrokovega življenja ter omogoča lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Ta članek podrobno pojasnjuje različne oblike starševskih dopustov, njihovo trajanje, pogoje uveljavljanja ter finančne vidike, s poudarkom na materinskem, očetovskem in starševskem dopustu, pa tudi na sorodnih prejemkih in ukrepih.
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni. Nosečnica ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Mati ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Nastop materinskega dopusta je časovno opredeljen: mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/ginekologinja. Ključno je, da mati nastopi materinski dopust v tem predpisanem roku. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je otrok nedonošenček (torej če je trajala nosečnost manj kot 260 dni). V takšnem primeru se materinski dopust samodejno začne z dnem rojstva otroka.
Vloga za materinski dopust se vloži na centru za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Zaposlene matere morajo svojega delodajalca o nastopu materinskega dopusta pisno obvestiti najmanj 30 dni pred nastopom dopusta. Če mati rodi otroka, preden je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji zdravstveno stanje tega ne dopušča. V takšnem primeru naj delodajalca obvesti kateri od njenih sorodnikov. Za lažje razumevanje in celovito ureditev pravic je priporočljivo, da se vse vloge, ki jih je potrebno oddati za pridobitev materinskega in starševskega dopusta na CSD, oddajo skupaj. To preprečuje zamude in zagotavlja, da so vse potrebne formalnosti urejene pravočasno.
Oče otroka lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka: umre, otroka zapusti ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno ali začasno nesposobna za nego in varstvo otroka. Oče otroka ali s soglasjem očeta in matere eden od starih staršev, lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta tudi, če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Pogoj za to je predhodno soglasje matere. Oče ali druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka. Materinski dopust v trajanju 105 dni se namreč v tem primeru zmanjša za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom. Dopust se v tem primeru skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba nastopi materinski dopust.
Očetovski dopust: Aktivno sodelovanje očeta pri negi otroka
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka. Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
Očetovski dopust pripada očetu otroka, in sicer v trajanju 30 dni. Pravice do očetovskega dopusta ni mogoče prenesti na drugo osebo. Prvi del dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni oče izrabi v strnjenem nizu od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Drugi del dopusta v trajanju največ 15 koledarskih dni oče izrabi v strnjenem nizu najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Oče lahko izrabi celotnih 30 koledarskih dni tudi v enem delu.
Pomembno je poudariti, da do očetovskega dopusta niso upravičeni le očetje, temveč tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja, partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti ter druge osebe, ki dejansko skrbijo za otroka. Vlogo za očetovski dopust se vloži na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravice ali na katerem je mati imela zadnji vložen zahtevek. Ob rojstvu dveh ali več otrok hkrati se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
Preživnina za otroka in očetovstvo
Starševski dopust: Skupna odgovornost in fleksibilnost
Starševski dopust predstavlja nadaljevanje obdobja, namenjenega negi in varstvu otroka po poteku materinskega dopusta. Ta dopust traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni na družino, in se lahko izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starševski dopust je zasnovan tako, da omogoča enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Ključna značilnost starševskega dopusta je njegova delitev in prenosljivost. Od skupno 160 dni za vsakega starša je 60 dni neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, pri čemer ji 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi le ona. Oče lahko prav tako prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, medtem ko mu 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on. Ta neprenosljivi del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izkoristi najkasneje do osmega leta starosti otroka. Izraba tega dela dopusta je lahko v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj.
Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na centru za socialno delo. V primeru, če mati izrabi starševski dopust le 4 ure dnevno, oče pa ne izrabi preostalih 4 ur, ostane starševski dopust še vedno v obsegu 260 ur. Starševski dopust se podaljša le zaradi razlogov, naštetih pod naslovom Podaljšanje starševskega dopusta. Starša izrabljata starševski dopust istočasno. Na primer, starša lahko izrabljata starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Prenos starševskega dopusta v trajanju največ 60 koledarskih dni lahko prenese mati ali oče in ga izrabi najkasneje do 8. leta otrokove starosti (preneseni dopust). Pri tem je pomembno vedeti, da se lahko ta preneseni obseg starševskega dopusta izrabi največ dvakrat na leto, v obsegu najmanj 15 koledarskih dni skupaj. To se dogaja v primerih, ko se mati vrne v službo predčasno, ostanka starševskega dopusta pa oče ne izrabi.
Posebne okoliščine in podaljšanje dopustov
Zakonodaja predvideva tudi podaljšanje starševskega dopusta v posebnih okoliščinah:
- Prezgodnji porod (nedonošenček): Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni. Potrebno je predložiti potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda oziroma potrdilo porodnišnice o prezgodnjem porodu.
- Rojstvo dvojčkov ali več otrok: Ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Enako velja ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let. Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
- Zdravstveni razlogi: Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Za to obliko podaljšanja je mogoče uveljavljati pravico najkasneje do 18. leta otrokove starosti.
Finančna podpora med starševskimi dopusti
Pravico do nadomestila med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom imajo osebe, ki so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Nadomestilo plače je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Materinsko nadomestilo: Navzgor ni omejeno. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge. Če ima mati predviden datum poroda konec meseca junija 2025, poda vlogo na CSD v mesecu maju 2025. Za izračun nadomestila se upoštevajo meseci od aprila 2024 do marca 2025 (obračun plač v teh mesecih). Če nosečnica nastopi materinski dopust kot zaposlena oziroma je vsaj en dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo, se za mesece, ko je bila zaposlena ali samozaposlena, upošteva osnova, od katere so plačani prispevki (bruto plača, bruto nadomestilo na ZRSZ ali ZZZS), za manjkajoče mesece pa se upošteva minimalna plača po zakonu o transferjih.
Očetovsko in starševsko nadomestilo: Sta navzgor omejena z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače. Osnova za očetovsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge. Če se dopust izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, pripada zavarovancu nadomestilo v sorazmernem delu.
Starševski dodatek in pomoč ob rojstvu otroka
Starševski dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, pri čemer pa se o vsaki nadaljnji upravičenosti do podaljšanja pravice odloča od 1. 12. Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom) po 77 dnevih od rojstva otroka, ki niso zavarovane za starševsko varstvo (na primer študentke, nezaposlene). Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogoj za pridobitev starševskega dodatka je stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji. Nosečnice, ki v zadnjih treh letih niso bile zavarovane za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev in so danes še vedno brezposelne, so upravičene do starševskega dodatka. Starševski dodatek trenutno znaša 507,43 EUR mesečno. Pogoj je urejeno stalno ali začasno bivališče v Republiki Sloveniji ter da upravičenka dejansko biva v Republiki Sloveniji, prav tako novorojeni otrok.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu potrebne opreme za novorojenčka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok. Pomoč znaša 441,60 EUR in je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravica se lahko uveljavlja z vlogo s pravicami ob rojstvu otroka ali z vlogo, s katero se uveljavlja pravica do starševskega dodatka.
Dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka. Za tri otroke znaša dodatek 510,35 EUR, za štiri ali več pa 620,16 EUR.
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka je 102,40 EUR.
Krajši delovni čas zaradi starševstva in drugi ukrepi
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Po novem lahko krajši delovni čas koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Za uveljavljanje pravice je potrebno izpolniti obrazec Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pravica se prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega, če ste pravico uveljavljali najkasneje 30 dni po sklenitvi pogodbe s krajšim delovnim časom zaradi starševstva pri svojem delodajalcu.
Delno plačilo za izgubljen dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Tudi v primeru dveh otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju. Mesečna višina je 734,15 EUR, bruto.
Vpliv starševstva na kariero in delovno okolje
Raziskave kažejo, da imajo prekinitve dela zaradi starševske vloge lahko vpliv na kariero, kar se odraža v t.i. "wage penalty" oziroma znižanju plač zaposlenih. Nekateri avtorji pojasnjujejo te pojave z različnimi percepcijami moških in žensk na delovnem mestu. Študije na slovenskem vzorcu so pokazale, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, pri čemer je dobra petina žensk in le 3% moških imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očetom večkrat onemogočeno napredovanje, prav tako poročajo o več dodatnih obremenitvah na delovnem mestu.
Teoretične podlage, kot sta teorija navezanosti Bowlbyja in Ainsworthove, poudarjajo pomen zgodnje interakcije med otrokom in skrbnikom, večinoma materjo, za vzpostavitev varne navezanosti. Medtem ko nekateri zagovorniki zgodnjega vključevanja otrok v vrtec vidijo koristi, predvsem za otroke iz manj podpornih okolij, je pomembno upoštevati tudi potencialno separacijsko anksioznost pri materah ob vrnitvi na delo.
Pravne podlage in zgodovinski razvoj
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih ter Zakon o delovnih razmerjih predstavljata temelj za urejanje pravic in obveznosti v zvezi s starševskimi dopusti. V Sloveniji je bil materinski dopust v poznih štiridesetih letih 20. stoletja dolg 84 dni, v petdesetih je bil podaljšan na 105 dni, v šestdesetih na 135 dni, v osemdesetih letih pa je bil sprejet 6-mesečni porodniški dopust, kasneje pa še možnost delitve med starše. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto s 100-odstotnim nadomestilom plače. Z uvedbo novih zakonov je bil še dodatno spodbujen enakopravnejši sodelovanje obeh staršev pri skrbi za otroke.