Dojenje je naraven proces, ki pa se ne odvija vedno brez težav. Mnoge matere se že v prvih dneh po porodu soočajo z izzivi, ki lahko povzročijo skrb in dvom v lastne sposobnosti. Vendar pa je pomembno vedeti, da je večina težav rešljivih z ustreznim znanjem, podporo in vztrajnostjo. Ta članek bo podrobno obravnaval najpogostejše težave pri dojenju, ponudil praktične nasvete in poudaril pomen iskanja strokovne pomoči.
Kaj je dojenje in zakaj je tako pomembno?
Dojenje je hranjenje dojenčka z materinim mlekom preko dojke. Gre za najnaravnejši način prehranjevanja dojenčka, ki mu omogoča optimalno rast in razvoj. Dojenje pa ni samo hranjenje otroka, daje mu tudi veliko ugodja, zagotavlja bližino in občutek varnosti. Je pomembna pot vzpostavljanja in negovanja odnosa med doječo mamo in dojenčkom. Izključno dojenje pomeni, da mati otroka izključno doji in mu ne dodaja nobene druge hrane ali tekočine (z izjemo zdravil, prehranskih dopolnil). To naj bi trajalo do približno 6. meseca starosti otroka, ko mu mati začne dodajati gosto prehrano. Po smernicah SZO in Unicefa bi bilo priporočljivo izključno dojiti do 6. meseca starosti dojenčka, nato pa ob gosti prehrani vse do 2. leta starosti otroka ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.
Vzpostavljanje dojenja po porodu: Ključni prvi koraki
Dojenje je spretnost, ki se je je treba priučiti. K uspešnemu dojenju pripomore prvi podoj v obdobju nekje do ure/ure in pol po rojstvu otroka. Priporočamo takojšnji tesen telesni stik med otrokom in mamo (ali očetom, če mati ne more ali ne želi). Novorojenček naj bo takoj po rojstvu v naročju, gol ali gola na materini goli koži. Ta stik naj nemoteno in neprekinjeno traja eno uro po porodu ali dalj, tako dolgo, kot mati in otrok želita. Priporočamo kožni stik tudi v primeru carskega reza ali šivanja raztrganin.
V prvih tednih po porodu naj bo v središču dogajanja doječi par, torej mama in otrok. Hišna opravila, obiski in vse ostalo lahko počaka. Mama naj počiva, kadar le lahko, ostali čas pa naj ostane v tesnem stiku z dojenčkom. K prsim naj ga pristavi vsakič, ko otrok kaže znake, da bi se dojil. Pomembno je torej, da ga opazuje, da zazna, kdaj je otrok lačen (npr. ko si rokice nosi k ustom, izplazi jeziček, glavo premika levo in desno, je nemiren, išče dojko, se prisesa na vrat, žveči ali liže vse, kar mu pride pod usta…) in ga podoji 8-12-krat v 24 urah. Jok je pozen znak lakote. Pogosto pristavljanje in dojenje v prvih dneh po porodu je najboljša popotnica za uspešno vzpostavitev laktacije in dojenja.
Približno 4 do 6 tednov po porodu traja obdobje prilagajanja. Dojenje nemalokrat zahteva nekaj vaje in spretnosti, na voljo pa so različni zdravstveni delavci, ki lahko pomagajo, ko mama naleti na težave pri dojenju. Na pomoč lahko priskoči patronažna sestra, medicinska sestra pri pediatrinji, pediatrinja, svetovalci za dojenje.
Znaki, da se otrok dobro doji:
- Stalno pridobiva na telesni teže.
- Po drugem dnevu bo imel otrok v 24. urah najmanj 2 polulani in najmanj 2 pokakani plenički.
- Do šestega dneva se število poveča na 6 ali več mokrih pleničk, ter 3 do 8 pokakanih pleničk v 24 urah.
- Po enem mesecu je lahko odvajanje blata že manj pogosto.
Ob tem je dobro hranjen otrok živahen in zadovoljen; videti je zdrav, lička ima napeta. Otrok raste, prerašča svoja oblačila.
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Najpogostejše težave pri dojenju in kako jih rešiti
Težave pri dojenju lahko nastopijo, dejansko tudi kar pogosto nastopijo, ampak se veliko krat dajo razrešiti z nekaj pomoči in vztrajanja. Najpogostejša težava je nepravilno pristavljanje in položaj pri dojenju. Dojenčki lahko tudi zaradi sesalne zmede (ki jo povzročita duda, hranjenje po steklenički) zavračajo dojko.
Znaki pravilnega pristavljanja:
- Otrok ima na široko odprta usta - otrokov ustni kot je velik, približno 120 stopinj.
- Spodnja ustnica je zavihana navzven.
- Otrokov jezik sega preko spodnje dlesni.
- Brada se dotika dojke.
- Več prsnega kolobarja je vidnega nad zgornjo ustnico kot pa pod spodnjo.
Znaki učinkovitega sesanja:
- Otrok sesa počasi in globoko z občasnimi kratkimi premori.
- Sliši in vidi se požiranje.
- Otrokova lička so napeta, polna.
- Otrok je med dojenjem umirjen.
- Otrok sam prekine dojenje, spusti dojko, videti je zadovoljen.
Pogostejše težave, s katerimi se srečajo doječe mame:
Ragade (razpoke na bradavicah):Ragade oziroma razpoke na bradavicah so verjetno najpogostejša težava, s katero se srečajo doječe ženske. Za preprečitev nastanka ragad je pomembno, da je otrok pravilno pristavljen. Če pa se ragade kljub temu pojavijo, naj doječe matere poskusijo dojiti pogosteje, s čimer se izognejo preveliki lakoti pri otroku in zaradi tega hlastnemu in močnemu sesanju. Najprej naj mu mati ponudi manj bolečo dojko in šele potem, ko priteče mleko, pristavi še na drugo, bolj bolečo. Pomembno je tudi, da otroka obzirno odstavi od dojke - v kotiček njegovih ust vstavi prst (mezinec, ki je najmanjši), da popusti vakuum, ki se je ustvaril med dojenjem. Po podoju lahko bradavice in kolobar namaže ali z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z lanolinom, zelo učinkovite pa so tudi komprese, ki se prav v ta namen dobijo v lekarni. Dojenja ni potrebno prekiniti, tudi če ragade zakrvavijo.
Zamašen mlečni vod:Do zamašitve mlečnega voda prihaja postopoma, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj, v posameznem mlečnem vodu se mleko potem zgosti in ga tako zapre. Posledica take zamašitve je boleča, običajno za grah velika omejena zatrdlina v dojki, ki jo je mogoče zatipati. Pred dojenjem naj si mati na prizadeto mesto namesti tople obkladke, med dojenjem pa to mesto le nežno masira. Ključno je pogosto praznjenje dojk za olajšanje in preprečevanje napetosti. Če otrok ne more zagrabiti napetih dojk, si lahko mati izbrizga nekaj mleka, da se dojka zmehča. Mrzle obloge lahko pomagajo med podoji za lajšanje bolečin.
Zamašene pore v/na bradavici:Zamašena pora v bradavici lahko povzroči zastoj mleka na širšem področju dojke. Stanje lahko opišemo kot belo piko ali belo glavico na vrhu bradavice. Pomagajo tople kopeli in pogosto pristavljanje/dojenje.
Zastojna dojka (Naval mleka):Pomembno je razlikovati med normalno polnostjo dojk in zastojno dojko. Do tako imenovanega »navala« mleka običajno pride med tretjim in petim dnevom po porodu, pri čemer je dojko še vedno mogoče nekoliko stisniti, tako da se dojenček lahko udobno in učinkovito pristavi. Zastojna dojka ima značilen videz; videti je napeta, svetleča, boleča, pretok mleka je otežen. Glavni vzrok za zastojno dojko je nepopolno praznjenje dojk, do česar pride zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja in/ali nepravilnega sesanja. Pomagajo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem in pogosto pristavljanje/dojenje. Če so dojke pretrde, da bi se jih otrok lahko pravilno prisesal, je priporočljivo iztisniti nekaj mleka ročno ali s črpalko.
Mastitis (Vnetje dojke):Glavni vzrok za nastanek mastitisa je zastoj mleka. Najpogostejše mesto vnetja je zgornji zunanji kvadrant leve ali desne dojke. Glavni znaki mastitisa so: povišana telesna temperatura nad 38°C; povišan pulz; mrzlica; bolečina; utrujenost kot pri gripi; rdečina, bolečina, vročina, oteklina na površini dojke; deče črte, ki se širijo v pazduho; otrok dojenje zavrača (zaradi povečane količine soli v mleku je okus mleka spremenjen). S preprečevanjem zastoja mleka v dojkah preprečujemo tudi nastanek mastitisa.
Kaj storiti, ko dojenček "zaspanček"?
Nekateri dojenčki so po naravi bolj zaspani in potrebujejo več spodbude za hranjenje. Ksenija Šoster Olmer v knjigi »Dojenje in materinstvo iz srca” opisuje dojenčke ZASPANČKE: »pri jedi so počasne sorte, vendar med dojenjem ne le počivajo ampak tudi zaspijo, potem pa so po kratkem dremežu spet lačni. Takšni dojenčki pogosteje slabo napredujejo na teži in mamice se morajo potruditi, da se z njimi pogovarjajo in jim ne pustijo kar tako zaspati med obrokom. Lahko poskusite tudi z izmeničnim dojenjem, tako da dojenčka ob vsakem obroku večkrat prestavite z ene dojke na drugo. Po kakšnih desetih minutah, ko se njegovo sesanje upočasni, ga prestavite na drugo stran, kjer bo nov dotok mleka otroka spodbudil k bolj aktivnemu sesanju.«
Načini za prebujanje zelo zaspanega dojenčka:
- Dojenčka podojite še preden se dobro razbudi, ko je v t.i. fazi “lahkega spanja”, ko vidite, da premika oči pod vekami, se premika ali z usteci izvaja sesalne gibe.
- Poskrbite, da svetloba v prostoru ni premočna, to lahko povzroči, da zapre očke.
- Med dojenjem se z njim pogovarjajte, vzpostavljajte očesni kontakt.
- Slecite dojenčka do pleničke.
- Dojite v bolj pokončnem položaju sede ali kar stoje.
- Med dojenjem ne zibajte otroka (nekatere mamice to počnejo popolnoma nezavedno).
Povečevanje stimulacije:
- Nežno drgnite otrokov hrbet ali se s prsti sprehajajte po njegovi hrbtenici.
- Zamenjajte pleničko.
- Spodbujajte otrokove rokice in nogice s krožnimi, kolesarskimi gibi.
- Povečajte kontakt kožo-na-kožo z masažo dojenčka ali toplo kopeljo skupaj z vami.
- Nežno drgnite otrokove dlani ali stopala.
- Krožite okoli zaspanih ustec s svojimi prsti.
Kako obdržati dojenčka zainteresiranega za dojenje?
- Če imate velike, težke, napete dojke, poskrbite, da boste s svojo roko spodaj podržali težo dojke, da ne bo preveč pritiskala na otrokova lička.
- Iztisnite malce mleka na dojenčkova usteca.
- Zamenjajte prsi takoj, ko se ritem sesanja upočasni.
- Zamenjajte pleničko.
- Podrite kupček.
- Poskušajte dojiti v drugih položajih (nogometne žoge, položaj zibelke).
- Med dojenjem masirajte vrh otrokove glavice z krožnimi gibi.
Zelo bodite pozorni tudi na pravilen položaj pri dojenju. Preverite položaj pri prsih in celoten položaj pri dojenju. Otroka položite tako, da bosta imela oba trebuh na trebuh, glavica naj bo višje od ritke in otrok naj bo v dojko dobesedno zarit. Nosek bo sam odmaknil, če ne bo mogel dihati. Pazite tudi, da otrok nima obrnjene glavice.
Pomembno je, da se mati med dojenjem čim bolj sprosti, da postane dojenje ali iztiskanje mleka srečen in sproščen čas.
Svetovanje in podpora
Zavedanje, da niste sami v svojih težavah, je ključnega pomena. Na voljo so številni strokovnjaki, ki vam lahko pomagajo. V Sloveniji imamo primer dobre prakse v Mariborskih lekarnah, kjer imajo tim farmacevtk, ki so specializirane za svetovanje doječim materam. Urška Lučev, mag. farm., mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC) in vodja lekarne Tezno, vsak četrtek med 12. in 14. uro izvaja svetovanje v lekarni Tezno po predhodnem dogovoru. Na voljo so tudi patronažne sestre, medicinske sestre pri pediatrinji, pediatrinje ter druge svetovalke za dojenje.
Pomembnost znanja in izobraževanja
Za čim uspešnejši prehod v dojenje tako za mati kot za novorojenčka ali dojenčka, je izrednega pomena tudi zdrav življenjski stil. Pomembno je, da dobro poskrbite zase, v svoj vsakdan vključite nekaj, kar vas sprosti. Dovolj počivajte, nekaterim pomaga, da počivajo čez dan, ko dojenček spi. Uživate lahko vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani, omejite pa uživanje kave na največ dve skodelici na dan. V obdobju dojenja ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite. Bodite zmerno telesno aktivni.
Veliko mater spozna, da je uspešnost njihovega dojenja v povezavi z njihovim znanjem s tega področja. Znanje dojenja se je izgubilo tako v individualnih družinah kot v celotnih kulturah. Sodobna ženska je dobro izobražena, veliko ve, je tudi vzgojena, kar pomeni, da ima oblikovana svoja stališča in vrednostni sistem in prav zaradi tega jo takimi zelo površnimi sporočili težje prepričamo in navdušimo.
Kot zadnji nasvet pa bi vsem bodočim in novopečenim mamam svetovala, da se izobrazijo o dojenju že med nosečnostjo. To je lahko preko tečajev, literature ali preko spletnih učilnic. Tako boste bolj pripravljene na to pomembno poglavje v življenju vsake matere. Spoznavanje različnih tehnik, razumevanje fiziologije dojenja in poznavanje možnih težav lahko bistveno olajša celoten proces in poveča samozavest mamice.