Poskus zanositve je za mnoge pare vznemirljiv, a hkrati obremenjujoč proces. Vendar pa z ustreznim poznavanjem procesa in pripravljenostjo, da se soočite z morebitnimi izzivi, lahko pot do želenega otroka postane manj stresna in bolj uspešna. Ta članek vas bo popeljal skozi ključne vidike načrtovanja nosečnosti, od razumevanja plodnega okna do pomena splošnega zdravja in psihološke priprave.
Razumevanje Plodnega Okna in Ovulacije
Plodno okno je obdobje v menstrualnem ciklusu, v katerem so možnosti za oploditev najvišje. Ključno je razumeti, da ovulacija - sprostitev zrelega jajčeca iz jajčnika - običajno nastopi 12 do 16 dni pred začetkom naslednjega menstrualnega cikla. Ko jajčece zapusti jajčnik, je pripravljeno na oploditev, vendar ostane plodno le 12 do 24 ur. Da bi povečali možnosti zanositve, je ključno, da imata s partnerjem spolne odnose v tem šestdnevnem obdobju pred ovulacijo. To obdobje vključuje pet dni pred ovulacijo in sam dan ovulacije.
Pogostost spolnih odnosov je pomemben dejavnik, vendar jih ni potrebno omejiti na le nekaj izbranih dni v mesecu. Raziskave kažejo, da imajo pari največje možnosti zanositve, če imajo spolne odnose vsak dan ali vsak drugi dan v obdobju šestih dni pred ovulacijo. Pogosto se pojavi vprašanje, ali pogostejši spolni odnosi zmanjšujejo kakovost spermijev. Vendar pa raziskave kažejo, da pogosto ejakuliranje ne vpliva negativno na kakovost spermijev.
Za tiste, ki si želijo bolj natančno določiti, kdaj je njihovo plodno obdobje, so na voljo različni načini spremljanja ovulacije. Eden od najbolj zanesljivih načinov je spremljanje bazalne telesne temperature, ki rahlo naraste tik pred ovulacijo. Če želiš še lažje določiti plodne dni, ti lahko pri tem pomaga tudi PreMama Duo ovulacijski koledarček. Poleg tega lahko v lekarnah in drogerijah najdete teste ovulacije, ki preverjajo prisotnost LH hormona v urinu, ki napove ovulacijo v naslednjih 24-36 urah.
Priprava Telesa na Nosečnost: Celostni Pristop
Načrtovana nosečnost ali načrtovana zanositev se začne odvijati, ko pri partnerjih dozori odločitev za družino. Danes so na voljo številne možnosti, ki parom pomagajo načrtovati in časovno nadzorovati ustvarjanje družine. Ko veste, kako dolgi so vaši ciklusi in na kateri dan se zgodi ovulacija, lahko določite, kdaj je najugodnejši čas za zanositev. Jajčece je aktivno približno 36 ur, semenčice pa največ do pet dni po ejakulaciji. S tem v mislih lahko povečate svoje možnosti zanositve, če imate spolne odnose vsak dan od petega dne pred ovulacijo.
Svoje telo najbolj poznate sami in tako lahko sami sledite majhnim spremembam, ki so znak posameznega trenutka vašega mesečnega ciklusa. V zadnjem času so na voljo tudi testi ovulacije, ki lahko dodatno pomagajo določiti najbolj plodne dneve. Ti testi, ki preverjajo prisotnost ustreznih hormonov za zanositev v urinu, so na voljo v lekarnah pa tudi v nekaterih drogerijah.
Ta nasvet se morda zdi samoumeven in prav je tako. A vendar se vse premalo zavedamo, da je za zanositev potreben zdrav in dobro delujoč organizem. Obenem tako pripravljate tudi kar najbolj optimalno okolje za zdrav potek nosečnosti. Ustrezna količina folne kisline ni priporočljiva le v zgodnji nosečnosti, lahko pa tudi doprinese k možnosti zanositve. Ta pomemben B vitamin ni potreben le za čim boljši razvoj plodu, temveč tudi zmanjšuje možne zaplete pri ustvarjanju jajčec. Največ folne kisline se skriva v zelenolistni zelenjavi kot je špinača ter v brokoliju, avokadu, špargljih, pomarančah, zelo visoko vsebnost pa ima tudi leča ter malo manj fižol.
Kajenje je še ena od razvad, ki lahko zelo negativno vpliva na zanositev, ne glede na to, kateri od partnerjev kadi. Raziskave so namreč pokazale, da se čas, potreben za zanositev, podaljša povprečno za dva meseca, če oseba kadi.
Stres je eden od pomembnejših dejavnikov, ki lahko ovirajo zanositev. To nas spremlja še iz prastarih časov, ko je bil stres znak pretečih nevarnosti iz okolja in je dal telesu znak, da bi bilo v takšnih okoliščinah prenevarno za nebogljene otročke. Danes pa stres pogosto spremlja že prizadevanja za zanositev, še posebej, če traja dlje, kot pričakovano. Kakopak brez seksa ne gre. A pomembno je tudi, da se imate dobro. Načrtovanje nosečnosti ima lahko prizvok vojaške operacije, to pa ni prav nič zabavno in spontano. V resnici je povprečen čas, ki ga par potrebuje za zanositev, približno pol leta, povsem normalno pa je tudi vse do enega leta. Zato je bolje, da se čim manj »trudite« zanositi in čim bolj uživate. Pri tem pomagajo tudi orgazmi ter spontani in redni spolni odnosi - ne le takrat, ko imate najbolj plodne dni.
Celovit Zdravniški Pregled Pred Zanositvijo
Preden se zares odpravite ‘na delo’, se naročite pri svojem splošnem zdravniku, ginekologu in zobozdravniku, kjer boste opravili vse potrebne preglede. Se ena stvar na seznamu opravil: poiščite si ginekologa porodničarja ali babico, ki bosta bdela nad vašo nosečnostjo (v primeru, da vaš zdajšnji ginekolog ne opravlja tudi te funkcije ali pa bi preprosto radi šli drugam).
Čas je, da v vaši omarici z zdravili naredite bilanco, kar pa ne pomeni, da jo morate izprazniti. Kot ste najverjetneje ugotovili že sami, boste med nosečnostjo jemali druga zdravila. Zdravila, ki jih redno jemljete, so med nosečnostjo včasih prepovedana, druga rahlo omejena, tretja pa lahko nemoteno jemljete dalje. Kaj pa tista, ki jih jemljete, preden zanosite? Morate začeti misliti na to že prej? To je seveda odvisno od tega, kaj ponavadi jemljete. Večina zdravil brez recepta je v času poskušanja zanositve varnih. Vseeno je dobro, če za mnenje o kakršnihkoli zdravilih in dodatkih (vključno z vitamini in dodatki) vprašate zdravnika, saj nekateri izdelki (vključno z zeliščnimi pripravki, ki naj bi bili namenjeni povečanju plodnosti) vplivajo na potek vaše bodoče nosečnosti, ampak tudi na možnost zanositve same. Svojega zdravnika, ginekologa ali strokovnjaka za prenatalno (pred rojstvom) obdobje (če ste ga že izbrali) povprašajte o tem, čemu se izogibati in kaj bi bilo priporočljivo jemati v obdobju pred oploditvijo in enako za čas med nosečnostjo (če radi mislite zares vnaprej, pa tudi za čas med dojenjem).
Če zaradi kroničnih bolezni (astma, sladkorna bolezen, depresija, migrene itn.) redno jemljete zdravila na recept, se pri specialistu in ginekologu pozanimajte o možnostih uživanja le-teh pred in med nosečnostjo. Skupaj bosta najverjetneje našla rešitev, ki vam bo ustrezala, da ostanete zdravi, plodni in nared za nosečnost (zdravila bodo lahko enaka ali pa tudi ne, lahko v enakih ali pa manjših količinah).
"Zadnjih pet let jemljem antidepresive, s katerimi moje stanje uspešno nadzorujem. Verjetno ni večje življenjske spremembe kot dobiti otroka - celo že samo odločanje zanj. Na srečo je za bodoče mamice z depresijo, tesnobnostjo ali katerokoli drugo duševno boleznijo na voljo mnogo varnih možnosti (vključno z zdravili), čeprav bo vaše zdravljenje morda rahlo spremenjeno ali prilagojeno, ko boste nosečnost načrtovali. Prenehanje jemanja antidepresivov ali drugih zdravil, ki jih resnično potrebujete - vrnitev v depresijo - pa lahko vam in otroku naredi veliko več škode kot koristi. Če boste med nosečnostjo klinično depresivni ali izjemno tesnobni (in pred tem, ko poskušate zanositi), boste zelo verjetno slabše jedli, spali in na splošno živeli dojenčku manj prijazno življenje. Preden torej odvržete vsa zdravila, se pogovorite tako z zdravnikom, ki vam jih je predpisal, kot z ginekologom. Skupaj lahko pretehtata dobre plati in tveganja neprekinjenega jemanja. Nekatera zdravila s seboj prinesejo mnogo tveganj, druga pa zelo malo. Wellbutrin (bupropion) je v normalnih odmerkih dokazano varen za jemanje med nosečnostjo in je najverjetneje najboljši za jemanje med nosečnostjo, seveda, če se vaše telo le odziva nanj. Čas za prilagoditve zdravljenja je zdaj, še preden zanosite. Če se z zdravnikom odločite, da boste z zdravili prenehali ali pa jih nadomestili z drugimi, s tem začnite vsaj tri mesece prej, preden boste začeli s poskusi zanositve. Tako boste imeli dovolj časa za samoopazovanje vašega počutja. Če opazite znake vračanja depresije - spremembe spanja in teka, anksioznost, nezmožnost koncentracije, nihanje razpoloženja in nezanimanje za spolne odnose (kar vam prav gotovo ne bo pomagalo pri vaših načrtih) - se znova oglasite pri zdravniku in se pogovorite o drugačnem pristopu.
Hipertenzija v nosečnosti: vzroki in zdravljenje preeklampsije | Mass General Brigham
Seveda ne boste vi nosili otroka (vsaj ne prvih 9 mesecev - boste nadoknadili pozneje), a prispevali boste polovico nujno potrebnega genskega materiala za bodočega otroka. Da bi svoje telo spravili v kar najboljšo kondicijo za spočetje otroka - da boste lahko od sebe dali največ - bi bilo dobro, če bi obiskali zdravnika, da vas pregleda od glave do pet. Ne nazadnje spočetje zahteva sodelovanje dveh zdravih teles. Natančen zdravniški pregled lahko zazna katerekoli bolezenske spremembe (nespuščena moda, testikularne ciste ali tumorje ali pa depresijo), ki bi lahko negativno vplivale na oploditev ali zdravo nosečnost. Pri zdravniku lahko primerno poskrbite za vaše morebitne kronične bolezni (na primer sladkorna bolezen). Ko ste že ravno tam, povprašajte še o stranskih učinkih predpisanih zdravil, zdravil brez recepta ali pa zeliščnih pripravkov.
Ključni Dejavniki Plodnosti: Teža, Prehrana in Okrajšava Razvad
Tehtanje je prvi na vrsti. Ker je vaša teža pred nosečnostjo še bolj povezana z vašo plodnostjo in zdravjem med nosečnostjo, kot si to sploh lahko predstavljate, boste najprej morali stopiti na tehtnico. Če ni v območju, v katerem bi morala biti (blizu idealne teže za vašo višino in telesni tip), vam bo zdravnik v zvezi s tem najverjetneje dal nekaj predlogov. Če želite izvedeti več o povezavi med vašo težo in plodnostjo, si oglejte 2. Popoln telesni pregled.
Popoln telesni pregled vključuje tudi pregled zdravil in preiskavo krvi. Preiskava krvi ni najljubši del pregledov, a vaš zdravnik bo najverjetneje želel preveriti marsikaj, vključno s preverjanjem Rh-faktorja (pozitivni, negativni). Oploditev venomer vključuje dva osebka (enega iz vrste Mama, drugega iz vrste Oče). Kljub vsemu se največkrat dogaja, da je čas pred nosečnostjo zgolj domena ženske. Pa ne bi smela biti. Oba partnerja bi se morala zares dobro pripraviti, preden se semenčica združi z jajčecem. Knjiga je namenjena obema bodočima staršema, a informacije v osenčenih okvirčkih so še posebej pomembne za bodoče očete.
Preiskava krvi lahko vključuje tudi preverjanje protiteles za titer citomegalovirusa (CMV), da ugotovijo, ali ste odporni na citomegalijo (test ponavadi ni del rutinskega pregleda). Preiskava titrov toksoplazmoze je priporočljiva, če imate mačke, redno jeste surovo ali srednje pečeno meso ali pa brez rokavic delate na vrtu. Pregled delovanja ščitnice je prav tako pomemben, saj njeno delovanje vpliva na nosečnost in plodnost. Spolno prenosljive bolezni (SPB) je treba preveriti, saj bo pregled pokazal vse morebitne zdravstvene težave, ki jih bo treba odpraviti ali pa jih bo treba med nosečnostjo spremljati. Če katera od preiskav pokaže potrebo po zdravljenju, se ne obotavljajte.
Če ste bili sami dojenček s fenilketonurijo (PKU; če ne veste, vprašajte svoje starše ali preverite vašo zdravstveno kartoteko), začnite z dieto brez fenilalanina 3 mesece pred zanositvijo in jo nadaljujte skozi celotno nosečnost. Če potrebujete cepljenja proti alergijam, zanje kar takoj poskrbite - če začnete z odstranjevanjem preobčutljivosti na alergene takoj, boste verjetno lahko s tem nadaljevali tudi po tem, ko zanosite.
Pregled bo vseboval vse sestavine letnega pregleda in test Pap. Spolno prenosljive bolezni (če se še niste testirali). Če ste kronični bolnik (sladkorna bolezen, astma, srčna obolenja, epilepsija, ledvična obolenja, visok krvni tlak), odločitev za otroka ni tako preprosta (prekinitev jemanja tabletk in akcija). Zelo verjetno bosta vaša priprava in tudi nosečnost kar precej aktivni. A je veliko novic tudi dobrih - še posebej, če načrtujete vnaprej. Ta pa lahko zmanjšamo ali celo popolnoma odpravimo, še najbolje je, če to storimo, preden se semenčica združi z jajčecem. S pravilnimi ukrepi večina kroničnih obolenj v fazi oploditve in nosečnosti ne povzroča nikakršnih nevšečnosti. A lepo po vrsti. In prvi korak je obisk specialistične ambulante (ali pri vašem internistu, ki pregleda vaše stanje), kjer bodo ugotovili, ali ste pripravljeni na zanositev ali pa morda še potrebujete spremembo zdravljenja in življenjskega sloga. Morda boste morali spremeniti prehranske navade, izgubiti ali pridobiti nekaj telesne teže ali pa povečati telesno pripravljenost. Morda boste morali prenehati z jemanjem zdravil, ki jih ne potrebujete več, ali pa jih boste morali zamenjati s takimi, ki ne vplivajo na plodnost in nosečnost (morda boste v zdravljenje vključili alternativne terapije, kot sta na primer akupunktura in meditacija za zmanjšanje stresa).
Imate razlog za smeh - nosili boste otroka. A preden se vam bo po domačem testu nosečnosti začelo smejati do ušes, preverite, ali so vaši zobje in dlesni tudi tako pripravljeni. Naročite se na obisk k zdravniku. Njihovo stanje se v nosečnosti ponavadi poslabša, zato je skrb za vašo ustno votlino še pomembnejša kot kadarkoli prej. Poskrbite za vse, s čimer ste prej odlašali, na primer za potrebna rentgenska slikanja, zalivke, krone ali pa operacije zob in dlesni. Tako se vam z vsem tem ne bo potrebno ukvarjati med nosečnostjo (ali pa preživljati neprijetnih vnetij zaradi neozdravljenih težav).
Odvisno od tega, proti čemu ste se že cepili in kdaj. Preiskava krvi bo pokazala, ali so že opravljena cepljenja še učinkovita. Če je vse v najlepšem redu, ste, vsaj kar se tiče cepljenj, nared. Čas je, da pokličete starše. Ne da bi jim sporočili, da pričakujete (tisti klic boste že pravočasno opravili), ampak da bi si pridobili kar največ informacij o zdravstveni preteklosti na obeh straneh družinskega drevesa vašega in partnerjevega. Kopljite karseda globoko in si zapišite vse, kar pride na dan, saj boste le tako zlahka odgovarjali na vsa zdravnikova vprašanja. Vaše družinsko drevo je tudi ključ do tega, kako bo potekala vaša prihodnja nosečnost.
So v vaši prihodnosti morda dvojčki? Večrodnost (še posebno dvojčki) je lahko v družini, zato si oglejte trende na vaši strani družine (in tudi partnerjevi, saj nekatere raziskave kažejo, da so enojajčni dvojčki lahko genetsko pogojeni tako po mamini kot očetovi strani). V družini imate lahko tudi nekatere zaplete v nosečnosti. Svojo in partnerjevo mamo vprašajte, če je (ali njena mama) katera morda imela preeklampsijo - komplikacija, ki lahko neizmerno poveča krvni tlak nosečnice. Raziskave kažejo, da sinovi in hčere, rojeni iz preeklamptične nosečnosti, lahko nosijo gene za bolezen. Koristno bo zbrati čim več informacij o maminih nosečnostih, ko je nosila vas ali pa katerega od bratov in/ali sester. Saj jabolko v povezavi z ginekološko in porodno zgodovino ne pade daleč od mame, kar pomeni, da vam bo vpogled vanjo dovolil poškiliti v vašo prihodnost. Ne pozabite, da je sicer vsaka nosečnost drugačna (celo ista ženska ima lahko dve popolnoma različni nosečnosti), a kljub temu mame na svoje hčerke prenesejo veliko nosečniških in porodnih scenarijev - tako dobrih (nič strij) in manj dobrih (veliko krčnih žil). Zato svojo mamo povprašajte o vsem, kar vas zanima, in imejte v mislih, da bo vaša prihodnost lahko podobna - ali pa tudi ne: Kako dolgo si se trudila zanositi? Si imela jutranje slabosti?
Tetanus in davica (Td) ali oslovski kašelj (Tdap). Čeprav ste bili cepljeni kot otrok, nekatera cepiva potrebujejo okrepitev. Ošpice, mumps, rdečke. Če veste, da nikdar niste imeli rdečk, ošpic ali mumpsa, če ste bili cepljeni proti nevarnemu triu otroških bolezni ali pa je testiranje pokazalo, da niste popolnoma imuni (včasih imunost izzveni), se cepite zdaj. Vodene koze (varicella). Če testiranje pokaže, da nikdar niste preboleli vodenih koz (večina žensk jih preboli že pred rodno dobo), je cepljenje priporočljivo najmanj en mesec, preden bi želeli zanositi (a tudi tu ne skrbite, če zanosite že prej). Hepatitis B. Če ste v skupini velikega tveganja za omenjeno bolezen, je zdaj pravi čas za imunizacijo. Cepljeni boste trikrat. HPV (humani papiloma virus). Če ste mlajši od 26 let, je vredno razmisliti o cepljenju proti HPV, a serijo treh cepljenj boste morali končati, preden zanosite.
Vpliv Starosti in Hormonskih Kazalnikov na Plodnost
Anti-Müllerjev hormon (AMH) postaja vse bolj poznan med ženskami, ki jih zanima njihovo reproduktivno zdravje, zlasti v povezavi s plodnostjo in menopavzo. Njegove ravni namreč ponujajo dragocen vpogled, koliko časa je še na voljo za naravno zanositev in kakšne so možnosti za uspešno umetno oploditev. Kaj je AMH, kaj povedo njegove vrednosti in kako vpliva na možnosti zanositve, pojasnjuje mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
Anti-Müllerjev hormon (AMH) pri ženski proizvajajo zarodni folikli jajčnikov in tako določa sposobnost jajčnikov za produkcijo jajčnih celic. Zato rečemo tudi, da določa rezervo jajčnikov. Testiranje se pogosto opravi kot del začetne obravnave neplodnosti, saj pomaga oceniti možnosti za zanositev - tako naravno kot s pomočjo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP).
Določanje ravni AMH poteka s preprostim krvnim testom. Ker se vrednost AMH malo spreminja skozi menstrualni cikel, se lahko testira kadar koli v mesecu. Vrednost AMH v različnih fazah menstrualnega ciklusa lahko odstopa le do 20 odstotkov, najbolj optimalno pa je, da se določa v prvih petih dneh menstrualnega ciklusa. Rezultati pomagajo zdravnikom oceniti plodno sposobnost ženske, koliko časa ima še na voljo za načrtovanje nosečnosti ter, v primeru neplodnosti, kako hitro se odločiti za postopke umetne oploditve.
Povprečne normalne vrednosti AMH glede na starost ženske (v ng/ml):
- 25 let: 3.0
- 30 let: 2.5
- 35 let: 1.5
- 40 let: 1.0
- 45 let in več: 0.5
Kaj pomeni nizka raven AMH? Testiranje ravni AMH je ključno za ženske, ki se soočajo s težavami z neplodnostjo, še posebej pa se priporoča ob načrtovanju nosečnosti v poznejših letih. Odstopanja od normalnih vrednosti lahko namreč opozorijo na morebitno zmanjšano rezervo jajčnikov. Nižje vrednosti lahko pomenijo opozorilni znak, da ni več veliko časa za odlašanje z nosečnostjo, je poudarila mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva. Nizka raven AMH pogosto nakazuje, da ima ženska manjšo rezervo jajčnikov, kar lahko oteži zanositev. Nizke vrednosti AMH lahko pomenijo, da ni veliko časa za odlašanje z načrtovanjem zanositve.
Vzroki za nizko raven AMH so lahko različni - genetski, operativni posegi jajčnikov, endometrioza, zdravljenje rakastih obolenj s kemoterapijo in radioterapijo, nezdrav življenjski slog, predvsem kajenje in tudi debelost. Če ženska zboli za rakom in želi v prihodnje še zanositi, je smiselno zamrzovanje jajčnih celic pred začetkom onkološkega zdravljenja, dokler je jajčna rezerva še zadostna. V takih primerih je v Sloveniji možno zamrzovanje in shranjevanje jajčnih celic v breme ZZZS.
Na vprašanje, ali lahko ženska z nizkimi vrednostmi AMH vseeno zanosi, sogovornica odgovarja pritrdilno. Čeprav nizka raven kaže na manjšo rezervo jajčnikov in zmanjšuje verjetnost naravne zanositve, namreč ni nujno, da ženska ne more spontano zanositi. Zelo pomembna je starost ženske, pa je izpostavila. Mlade jajčne celice so običajno kakovostne in je pri mlajših ženskah večja možnost zanositve, četudi je rezerva jajčnikov manjša. Nizka rezerva jajčnikov ob nižji vrednosti AMH pri mlajši ženski pa vseeno pomeni, da je pomemben čas načrtovanja nosečnosti, ki je krajši kot pri enako stari ženski z optimalno vrednostjo AMH. Pri nižjih vrednostih AMH se zato v primeru neplodnosti tudi hitreje odloča za zdravljenje s postopki umetne oploditve, pri katerih se v enem menstrualnem ciklusu z uporabo gonadotropnih hormonov pridobi več jajčnih celic za potrebe zunajtelesne oploditve - IVF. Kvaliteta jajčnih celic začne močno upadati po starosti ženske 35 let in s tem tudi plodnost ženske ter narašča tveganje za kromosomske nepravilnosti ploda, je dodala.
AMH pa ne služi le kot kazalec plodnosti. Naravno upada s starostjo, približno za pet odstotkov na leto. Ko pade pod 0,14 ng/ml, se ženska približuje menopavzi in so ovulacije redkejše ali odsotne. Eden prvih kazalcev upadanja funkcije jajčnikov je krajšanje menstrualnih ciklusov z 28 na 26, 25, 24 dni in manj ter povsem neboleče menstruacije, ki so pogosto tudi krajše, šibkejše. Po testiranju AMH je lažje določiti, ali je še smiselna uporaba kontracepcije in ali so spremembe v menstrualnem ciklu posledica bližajoče se menopavze. Ko AMH vrednost doseže 0, kontracepcija ni več potrebna, ob prisotnosti menopavzalnih težav pa je smiselno razmisliti o uporabi hormonske nadomestne terapije.
Težava so tudi visoke vrednosti AMH. Visoke vrednosti AMH, ki presegajo tri, štiri ali pet nanogramov na mililiter, prav tako predstavljajo težavo. Običajno so povezane s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS), ki prizadene približno 10 odstotkov žensk. Pri tem so pogosto neredne ali odsotne ovulacije, kar vodi do zmanjšane plodnosti. V takih primerih se uporabljajo zdravila za spodbujanje ovulacije, pogosto v kombinaciji z zdravilom metformin, je razložila mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med.
Starost ženske in njena raven AMH igrata pomembno vlogo pri določanju hormonske terapije za stimulacijo jajčnikov za produkcijo jajčnih celic v postopkih OBMP. Vrsto in dozo hormonske terapije v postopkih OBMP se določa glede na starost ženske, število prisotnih zarodnih ali antralnih foliklov v jajčnikih, ki se preštejejo z ultrazvočno preiskavo, ter vrednost AMH. Ženske z nizkimi vrednostmi AMH prejemajo višje odmerke gonadotropnih hormonov, medtem ko se pri ženskah z visokimi vrednostmi AMH, zlasti pri sindromu PCOS, uporabljajo nižje doze, da se prepreči sindrom prekomerne stimulacije jajčnikov.
Medicinska Pomoč Pri Neplodnosti: Od Nasvetov Do Naprednih Metod
Medicinska stroka tipično začne obravnavati morebitne težave z neplodnostjo, če par v enem letu ne spočne otroka. Znaki, ki lahko napovedujejo težavo, so med drugim tudi kakršnekoli nepravilnosti pri menstruacijah, najsi bodo predolge, prekratke, neredne ali zelo močne. V tem primeru lahko zdravnik preveri, ali gre za hormonsko neravnovesje. Prav tako lahko tudi nekatere spolno prenosljive bolezni povzročijo težave, če jih ne bi zdravili.
Če vzrok za neplodnost ni fizična pregrada, ampak katera druga oblika patologije oz. Naturopat z manualnimi obravnavami podpre energetski nivo v telesu in poda navodila, kaj mora oseba s to težavo jemati. Omenila si kirurški poseg, ki je domena klasične medicine. Seveda. To seveda ne velja v primerih, ko ima oseba fizične prepreke oz. Zelo je priporočljivo oz.
Par naj se zaradi neplodnosti posvetuje v okvirih priporočenih časovnih obdobij, po enem oz. dveh letih neuspeha. Vendar se mora ženska, starejša od 35 let, ali moški, ki ima nespuščeno modo ali je prebolel rakavo bolezen (rak moda), posvetovati čim prej. Dovolj je lahko le nasvet: prekiniti s tobakom, shujšati, odkriti napačno zdravljenje (zdravilo, ki ga pacient jemlje zaradi druge patologije in je toksično za gamete, prekinemo po posvetovanju z zdravnikom).
Ko je motnja ovulacije dokazana (z meritvijo bazalne temperature), je stimulacija jajčnikov logično in uspešno zdravljenje. Kadar sumimo na endometriozo ali ugotovimo prirojeno napako maternice (septum), s kirurgijo premagljivo zamašitev jajcevodov ali neuspešno zdravljene policističnih jajčnikov, se odločimo za kirurški poseg, ko nam starost ženske to dovoljuje.
Zadnja stopnja zdravljenja pa so metode OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo) in sicer intrauterina inseminacija, klasična oploditev in vitro (IVF) in mikromanipulacija ali metoda ICSI. Metode se razlikujejo glede utemeljenosti in po uspehu. Intrauterino inseminacijo delamo ob prehodnih jajcevodih in blagi moški neplodnosti; ta je manj obremenjujoča, kot sta IVF in ICSI, in z njo dosežemo do 15 odstotkov uspešnosti. IVF in ICSI sta načina zdravljenja vseh ostalih neplodnosti, uspeh pa je okrog ali nad 25 odstotkov.
Pacienti so danes bolje osveščeni o posegih in metodah, zapletih in rezultatih. Pred zdravljenjem se udeležijo informativnega sestanka.
Primeri Iz Prakse: Ko Pot Do Zanositve Ni Enostavna
Primer Klare: "Pozdravljeni, prosila bi vas za nasvet pri znositvi. Stara sem 30 let. Pred dvema letoma sva se z možem odločila, da bi že bil čas za novega družinskega člana. Tako sem prenehala z jemanjem kontracepcijskih tablet Cilest. Ker po enem letu ni bilo vidnih rezultatov, je mož odšel na pregled na KC-LJ. Izvid je bil dober (bp). Ker ima mož že otroka iz prvega zakona, me je ginekologinja po šestih mesecih poslala na HSG, izvid pa je bil dober oz. bp. Nato sem dobila trimesečno kuro s tabletami Klomifen. Ker tudi po tem ni vidnih rezultatov, vas prosim za nasvet, ali naj pristanem še na tri mesečno kuro z omenjenimi zdravili, oziroma katera je najkrajša pot do zanositve. Hvala."
"Draga Klara, na vaše vprašanje ni enovitega odgovora. Če je z vami vse v redu, kar iz navedenega ni mogoče zanesljivo trditi (b.p. je le HSG) in če je z možem vse v redu, potem so lahko ovire v “imunskih dejavnikih”, bodisi da se vidva z možem biološko “ne ujameta” - pri tem je lahko izhod IUI (intrauterina inseminacija) ali pa gre za neugotovljeno stanje, ki onemogoča nosečnost. Najpogosteje ni nič od navedenega in gre samo za “slučaj”, ko pač ne pride do oploditve, saj je možnost na zdrav ciklus nekje okrog 25% in 75% da ne pride do oploditve. Najhitreje boste prišli do uspeha v rokah specialista za zdravljenje neplodnosti na eni od ustanov v Sloveniji, ki ima take strokovnjake: Ljubljana, Maribor, Postojna."
Primer Ane: "Spoštovani! Kar nekaj časa sem oklevala, ali naj se oglasim in zaupam svoje težave. Stara sem 32 let. Moja “kalvarija spočetja potomcev” se je pričela leta 1996, ko sem imela spontani splav. Moj ginekolog, ki mu zelo zaupam, me je napotil na preiskave. Opravili so HSG in rezultati so bili zadovoljivi. Z ultrazvokom pa so ugotovili, da imam septum v maternici, ki so mi ga kasneje tudi odstranili. Zadeva naj bi bila urejena, vendar do nosečnosti ni prišlo. Poskusili smo s stimulacijo zorenja jajčnih celic (zdravila se ne spomnim), pa nič. Na pregled je šel tudi mož, njegov spermiogram je dober. Nakar sva se naročila v ambulanti za neplodnost. Po pogovoru so naju dali na seznam za umetno oploditev. Ker je istočasno bilo možno poskusiti v spontanem ciklusu, sem poskusila dvakrat, vendar neuspešno. Prvič se celica ni oplodila, drugič, pa je po nekaj dnevih, še pred vstavitvijo odmrla. Čez štiri mesece sem zanosila po naravni poti, vendar zunaj maternice. Ob posegu so mi odstranili jajcevod in ugotovili, da je prehod skozi drugega prav tako vprašljiv. Pred koncem preteklega leta so me uvrstili v stimulirani ciklus IVF. Prejela sem zdravila in imela punkcijo, kjer so izsesali 14 celic, oplodilo se jih je le pet, od tega stabilno uporabni za transfer dve. Prenos so opravili 5.2. Sedaj čakam na izid in jemljem tablete Dabroston. Vendar moram priznati, da sem zadnji teden dni zelo nervozna in imam občutek, da sem s svojim vedenjem morda vplivala, da mi je menstruacija izostala, saj imam namreč vse znake: občasni krči, boleča prsa. Po vseh napetostih razmišljam, da ne bi poskušala več z IVF, ker me preveč psihično obremenjuje. Zanima me, ali imam kaj možnosti, da vendarle zanosim po naravni poti, kljub enemu in še temu slabše prehodnemu jajcevodu? Ali je možno prehodnost tega jajcevoda kako povečati. Hvala in lep pozdrav!"
"Draga Ana, odgovor na vaše vprašanje je odvisen od natančnega izvida, ki ga je našel vaš operater, ko je opravil odstranitev jajcevoda ob zunajmaternični nosečnosti. Včasih je mogoče kaj popraviti, včasih ne. V popravljenih jajcevodih je možnost zunajmaternične nosečnosti večkrat večja od naključja. Svetujem, da po odgovoru povprašate (če bo seveda sploh treba) svojega terapevta v postopku IVF. Sicer pa obstaja možnost tudi za spontano zanositev, ki pa je ob okvarjenih jajcevodih ali jajcevodu tudi nekajkrat manjša od siceršnje možnosti običajnih 25% na ciklus pri “zdravi ženski”."
Zaključek: Sproščenost in Potrpežljivost Kot Ključ do Uspeha
Poskus zanositve ni le fizičen proces, temveč tudi čustven. Obremenjevanje s tem, kako pogosto imeti spolne odnose, lahko poveča raven stresa, kar negativno vpliva na plodnost. Pomembno je, da se poskusite sprostiti in uživati v procesu brez prevelikih pričakovanj. Ne pozabite, da imata sproščenost in uživanje v procesu pomembno vlogo pri tem, da bo postopek manj stresen in bolj uspešen.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.