Dojenčkov jok je eden najmočnejših in najbolj neposrednih načinov komunikacije, s katerim nam sporoča svoje potrebe, nelagodje ali bolečino. Dojenčki še ne znajo govoriti, vendar s svojim vedenjem okolici sporočajo, kako se počutijo. Zato je razumevanje različnih vrst joka in ustrezen odziv nanj ključnega pomena za dobro počutje tako dojenčka kot staršev. Jok je namreč eno od šestih vedenjskih stanj dojenčka, poleg mirnega budnega stanja, aktivnega budnega stanja, globokega spanca, plitkega spanca in dremavosti. Pomembno je, da se zavedamo, da dojenčki nikoli ne jočejo brez razloga, čeprav ta razlog morda sami ne prepoznamo ali razumemo.
Različne vrste joka in njihovi vzroki
Jakost, trajanje in višina glasu pri joku so namreč odvisne od njegovega vzroka. Pri dojenčku lahko opazimo različne vrste joka, ki jih lahko razdelimo na fiziološke in psihološke.
Fiziološki vzroki: Ti so povezani z osnovnimi telesnimi potrebami in nelagodjem.
- Lakota: Če je od zadnjega obroka minilo več kot 2 uri, je verjeten vzrok lakota. Jok zaradi lakote je pogosto glasen in nujen, z zelo kratkimi premori za vdih med jokom.
- Umazana ali mokra plenička: Neprijeten občutek zaradi mokre ali pokakane pleničke lahko povzroči jok.
- Temperatura: Dojenčku je lahko prevroče ali prehladno, kar ga lahko spravi v jok.
- Potreba po podrtju kupčka: Zrak, ki ga dojenček pogoltne med hranjenjem, lahko povzroči napenjanje in bolečine. Če dojenček ni dobro podrl kupčka, se lahko pojavi jok. V tem primeru pomaga dvigovanje otroka in ponovno poskušanje podrtja kupčka.
- Utrujenost: Dojenček, ki je utrujen, pogosto joka cmeravo, si mane oči in mu nič ne ustreza. Tudi jok pred spanjem je pogosto povezan z utrujenostjo ali preveliko stimulacijo čez dan.
- Bolečina ali nelagodje: To je lahko posledica različnih dejavnikov, vključno s prebavnimi težavami, kot so vetrovi ali kolike, ali pa zaradi drugih telesnih vzrokov, kot so okužbe ušes, dihal ali sečil, refluksna bolezen ali vnetje črevesja. Jok zaradi bolečine je pogosto oster in ušesa parajoč.
Psihološki vzroki: Ti so povezani z čustvenimi potrebami in odzivom na okolje.
- Potreba po bližini in pozornosti: Dojenčki potrebujejo občutek varnosti, topline in bližine staršev. Če se počutijo osamljene ali zapuščene, lahko jokajo žalostno. Jok je tudi sredstvo za pridobitev pozornosti, zlasti če starši niso povsem prisotni z mislimi pri dojenčku.
- Prekomerna stimulacija: Preveč zvokov, svetlobe ali aktivnosti lahko preobremeni dojenčka, ki nato potrebuje mir ali spremembo okolja.
- Premalo stimulacije: Včasih se dojenček dolgočasi in želi spremembo, na primer drugo igračko ali drug položaj.
- Stiska ali travma: Težak porod je lahko travmatična izkušnja, zaradi česar dojenček potrebuje več epizod joka, da pride nazaj v ravnovesje. Psihološko stresne situacije, kot so pretirane zahteve staršev, zavrnitev otroka ali težave v medosebnih odnosih med starši, lahko prav tako vplivajo na jok.
- Potreba po sprostitvi napetosti: Jok je tudi način za sprostitev nakopičene napetosti v dojenčku, na primer od preveč intenzivnega dogajanja v okolici ali od prevelike utrujenosti.
Kaj storiti, ko dojenček joka?
Ko dojenček joka, je najpomembneje, da ostanete mirni in potrpežljivi. Vaše vznemirjenost bo namreč samo povečala nemir v dojenčku. Približajte se mu, da vas lahko vidi, ga poglejte, nagovorite in se ga dotaknite. Položite roko na njegov trebuh.
- Preverite osnovne potrebe: Najprej preverite, ali je dojenček lačen, ali potrebuje previjanje, ali mu je prevroče ali prehladno.
- Pomagajte pri podrtju kupčka: Če sumite, da ga napenja, ga dvignite in poskusite ponovno pomagati pri podrtju kupčka. Nežno masiranje trebuščka v smeri urinega kazalca lahko pomaga raztopiti zračne mehurčke.
- Ponudite bližino in varnost: Dojenčki pogosto potrebujejo le vašo bližino, toplino in znane glasove. Vzemite ga v naročje, ga objemite in mu prigovarjajte.
- Poskusite s tehnikami pomiritve:
- Nošenje: Nošenje v naročju, nosilki ali ruti lahko pomirja dojenčka, saj je blizu vašega telesa, vonja vaš vonj in sliši bitje vašega srca.
- Zibanje: Ritmično zibanje, ki ga lahko dosežete z vožnjo v avtomobilu, vozičku ali s plesom, je pogosto zelo pomirjujoče.
- Sesanje: Sesanje palca, dude ali bradavice lahko pomirja, vendar odsvetujemo, če otrok ob tem požira preveč zraka.
- Zvoki: Nekatere dojenčke pomirjajo stalni in enakomerni zvoki, kot so zvok sesalca, sušilnika za lase, pralnega stroja ali tekoče vode.
- Kopel: Topla kamilična kopel lahko sprošča in pomirja.
- Tesno povijanje: Občutek mehke in tople površine ga lahko spomni na varno bivanje v materinem trebuhu.
- Odziv na psihološki jok: Če dojenček joka, čeprav so fiziološke potrebe zadovoljene, je verjetno, da gre za psihološki jok. V tem primeru je vaš dotik, vaša prisotnost in vaša mirnost najpomembnejša. Z njim gradite zaupanje.
- Poskrbite zase: Ko so poskusi tolažbe in odkritja vzroka za jok neuspešni, se starši lahko počutite nemočne. V takih trenutkih je pomembno, da dobro poskrbite zase. Če ste sami, globoko vdihnite, položite dojenčka na varno mesto in si vzemite nekaj minut zase.
Pomen različnih vrst dojenčkovega joka - Eva Miler Mojčkerc, pediatrinja
Pomembna opozorila in posebne situacije
- Boleč in izčrpan jok: Velja opozorilo, da smo pozorni, ko otrok po bolečem joku utihne. Lahko se od joka izčrpa in od utrujenosti zaspi. Vsekakor pa je stanje resno, če boleči jok potihne in otrok le še stoka. Če je ob tem tudi bolj bled, težje in hitreje ali plitvo diha ter se nam zdi zaspan ali prizadet, je treba takoj obiskati zdravnika.
- Nasilno stresanje dojenčka: Nasilno stresanje dojenčka oziroma otroka sodi med telesno nasilje. Poškodbe nastanejo zaradi stresanja in udarcev, ko oseba drži dojenčka za trup, rame, roke ali noge in ga močno stresa. Že blago stresanje lahko povzroči pokanje žilic v možganih in posledično poškodbe možganov, slepoto ali paralizo. Na vsake štiri dojenčke, ki so utrpeli nasilno stresanje, en izmed njih umre. Najbolj so ogroženi dojenčki do 4. meseca starosti, čeprav so bili zabeleženi primeri stresanja otroka vse do 5. leta starosti. Če čutite, da bi lahko izgubili nadzor, dojenčka varno položite na tla ali v posteljico in se za nekaj trenutkov umaknite.
- Trebušni krči (kolike): Ponavljajoča se obdobja pretiranega in neutolažljivega joka pri sicer zdravem dojenčku morda povzročajo boleči trebušni krči. Čeprav je videti, da je otrok v stiski, trebušni krči niso škodljivi. Vaš dojenček se bo še naprej normalno hranil in pridobival na teži. Ni dokazov, da bi trebušni krči imeli kakršnekoli posledice za otroka, lahko pa zelo vznemirjajo starše, ki se ob tem pogosto počutijo nemočne ali pa mislijo, da delajo nekaj narobe. Faza v razvoju dojenčka, ko se pojavljajo trebušni krči, naj bi trajala največ nekaj tednov. Zavedanje, da niste vi tisti, ki bi povzročali dojenčkov jok in da na trebušne krče ne morete veliko vplivati ali jih preprečiti, vam lahko pomaga. Z rednim in primernim hranjenjem dojenčka ter uspešnim podiranjem kupčkov pa jih morda lahko omilite. Izbrizgajte si »prednje« mleko in dojite na »zadnjem« mleku, ki vsebuje manj laktoze, za katero menijo, da morda povzroča trebušne krče. Če otroka hranite z mlečnim pripravkom po steklenički, mu pripravite manjše, pogostejše obroke.
- Jok kot signal za pomoč pri hranjenju: Če dojite, vam lahko že sam jok vašega otroka sproži izločanje mleka - takrat je zagotovo lačen. Če se vaš dojenček pomiri s pogostejšim dojenjem, je odgovor preprost: dojite ga bolj pogosto. Če je dojenček star šest mesecev ali več, je morda že čas za začetek uvajanja goste hrane. V tem času dojite dojenčka tako pogosto, kot izraža željo in potrebo, četudi je minilo šele pol ure od zadnjega dojenja.
- Jok in razvojne faze: Nekateri dojenčki jokajo veliko, dolgo in na videz neutolažljivo v določenih obdobjih svojega razvoja. To je lahko povezano z razvojnimi preskoki, ko možgani intenzivno ustvarjajo nove povezave. V takih obdobjih je pomembno ohranjati stabilen urnik in ne uvajati novih sprememb.
Pomembnost odzivanja na jok
Pomembno je, da se odzovete na dojenčkov jok. Z jokom dojenček izraža predvsem svoje nezadovoljene življenjske potrebe. Vsak dojenček joka, saj zna izražati svoje potrebe in želje. Z jokom nam sporočajo, da potrebujejo pomoč. Če na otrokov jok vedno odgovorite, mu s tem sporočate, da ste tu zanj in da mu boste vedno pomagali. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da otroci, ki so jih starši kot dojenčke vedno takoj potolažili, kot malčki in večji otroci jočejo precej manj. Če menite, da s takojšnjim odzivom na otrokov jok ustvarjate slabo navado - razvado, žal nimate prav. Prav nasprotno, namreč s takojšnjim odzivom na jok otroka se skupaj učita medsebojne komunikacije. Tudi če nikoli ne ugotovite, zakaj je otrok jokal, ali če kljub vsemu še vedno joka v vašem naročju, vaš otrok ve, da ni zapuščen in da mu pomagate. Če ga pustite jokati, ne razvijate in ne spodbujate njegove samostojnosti in neodvisnosti.
Pomembno je, da si kot starši določite vrednote/področja, ki so za vas brezkompromisna in o katerih ne debatirate (npr. zdravje, šolsko delo in obveznosti doma, odhod v posteljo/prihod domov …). Pri vseh drugih, življenjsko nebistvenih področjih, se skupaj z otrokom le urite v iskanju kompromisov in sodelovanja. In na teh nebistvenih področjih ni nič hudega, če kdaj izgubite svojo starševsko avtoriteto. Ko pride do izsiljevanja z jokom ali kako drugače, predlagam, da nežno, a vztrajno zavračate ta način, vendar ne otroka in njegove želje. Pristopite k njemu z razumevanjem, ljubeznijo in spoštovanjem.
Če se vam zdi, da kljub vašim prizadevanjem ne morete umiriti dojenčka ali pa ste na robu svojih moči, je smiselno poiskati strokovno pomoč pri pediatru ali drugem specialistu.