Železo je eden tistih elementov, ki jih naše telo ne more proizvajati samo, zato ga moramo zagotavljati s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Njegova vloga v telesu je izjemno pomembna, saj sodeluje pri številnih ključnih biokemijskih reakcijah. Zlasti pri dojenčkih, katerih telo hitro raste in se razvija, je zagotavljanje zadostne količine železa ključnega pomena za njihov celostni razvoj.
Ključna vloga železa v telesu
Železo je bistveno za normalno proizvodnjo rdečih krvničk in hemoglobina. Kot glavna komponenta hemoglobina, ki se nahaja v rdečih krvničkah, je železo odgovorno za prenos dragocenega kisika iz pljuč v kri in naprej do vseh organov, še posebej do možganov. Brez zadostne količine hemoglobina se zmanjša oskrba s kisikom, kar neposredno vpliva na telesno in psihično zmogljivost ter na učinkovitost imunskega sistema. Poleg prenosa kisika, železo sodeluje tudi pri celičnem dihanju, presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov ter v številnih drugih reakcijah.
Železo med nosečnostjo in po rojstvu
Med nosečnostjo se potrebe po železu pri ženski povečajo, saj ga mora preko posteljice oskrbeti tudi plod. Volumen krvi se lahko poveča tudi za 50 %, kar je še posebej pomembno v začetnih fazah nosečnosti, ko se pri zarodku pričenja možganski razvoj in tvorba krvi. Mama z nosečnostjo oskrbi dojenčka z železom za približno prve štiri mesece življenja, saj se plod v zadnjih mesecih nosečnosti napolni z zalogami železa, ki se skladiščijo kot feritin v jetrih. Te zaloge se nato porabijo med nosečnostjo in rojstvom. Šele kasneje lahko novorojenček železo proizvaja neodvisno.
Pregled materinih izvidov krvi, pri čemer se gleda nivo hemoglobina, nam daje dobro informacijo o preskrbljenosti z železom. Če je nivo hemoglobina višji kot 12%, je preskrba z železom dobra. Nivo pod 12% se šteje kot kritičen. Za nosečnice NIJZ priporoča 30 mg železa na dan, za doječe matere pa 20 mg na dan. Ženskam, ki si želijo zanositi, se svetuje, da predhodno preverijo vrednosti železa in ga v primeru pomanjkanja dodajajo. Pomembno je, da je železov pripravek visoke kakovosti in se dobro absorbira, da se lahko tvorijo zaloge za nosečnost.
Potrebe po železu pri dojenčkih
Po rojstvu, ko se otrok iz relativno hipoksičnega okolja v maternici preseli v s kisikom bogato atmosfero, se sinteza hemoglobina ustavi in hemoglobin v prvih šestih tednih življenja običajno pade s povprečnih 170 g/L na 100-120 g/L. Ta pojav se imenuje fiziološka anemija novorojenčka. Pri zdravih donošenih novorojenčkih je ta pojav asimptomatski in raven hemoglobina običajno ne pade pod 100 g/L. Železo, ki nastane pri razkroju eritrocitov, se shrani v zalogah in se nato porablja v času hitre rasti v naslednjih šestih mesecih.
Kljub temu, da imajo donošenčki ob rojstvu nekaj zalog železa, se zaradi hitre rasti v prvih mesecih življenja potrebe po železu povečajo. Posebej to velja za novorojenčke z nizko porodno težo, saj imajo ob rojstvu manjše zaloge železa. Ti otroci imajo večje tveganje za pomanjkanje železa in pojav slabokrvnosti.
Odložena prekinitev popkovnice za boljše zaloge železa
Znanstvene raziskave so pokazale, da lahko odložena prekinitev popkovnice pozitivno vpliva na zaloge železa pri novorojenčkih. V študiji, opravljeni na Švedskem, so ugotovili, da imajo otroci, pri katerih so popkovnico prekinili po več kot treh minutah po rojstvu, večje zaloge železa v neonatalnem obdobju in tudi še pri štirih mesecih starosti. Pri štirih mesecih je bil delež otrok s pomanjkanjem železa v skupini z odloženo prekinitvijo popkovnice za 5,1 % manjši v primerjavi s skupino z zgodnjo prekinitvijo.
Vnos železa skozi prehrano
Železo v telo pride s prehrano. V telo pride železo s prehrano. V telesu se pri razpadu rdečih krvničk delno regenerira in ponovno porabi. Vsakodnevno ga izgubljamo z žolčem, urinom in skozi kožo. V telo pride železo s prehrano. V telesu se pri razpadu rdečih krvničk delno regenerira in ponovno porabi. Vsakodnevno ga izgubljamo z žolčem, urinom in skozi kožo. Železo v hrani živalskega izvora je vezano na beljakovine, v hrani rastlinskega izvora pa je sol anorganskih kislin. Iz hrane živalskega izvora se železo absorbira sorazmerno dobro (20 %), iz hrane rastlinskega izvora pa bistveno slabše (10 %). Železo v hrani je trivalentno. Da se lahko absorbira, se mora najprej reducirati v dvovalentno. Absorpcija poteka po vsej dolžini tankega črevesa, vendar je najpomembnejša v dvanajstniku.
Materino mleko vsebuje v povprečju 0,3 mg/L železa. Čeprav je količina železa v materinem mleku nizka, je njegova absorpcija iz materinega mleka izjemno visoka, do 50 %. Noben nadomestek železa, vključno z mlečnimi formulami, ne doseže primerljivega izkoristka železa, kot ga vidimo pri hranjenju z materinim mlekom. Zato mlečne formule za primerljivo absorpcijo železa vsebujejo večje ali celo prekomerne količine železa.
Ko pričnemo z uvajanjem goste hrane, okoli šestega meseca starosti, je ključnega pomena, da v dojenčkovo prehrano vključimo kvalitetne vire železa. To so predvsem meso (zlasti rdeče meso, kot je žrebičkovo meso, čeprav se pri tem izbira s previdnostjo), obogatene žitarice, temno zelenjavne listnate rastline in stročnice. Železo se iz vseh vrst mesa veliko bolje absorbira kot železo iz rastlinskih virov.
Vitamin C lahko pomaga povečati absorpcijo železa, zato je priporočljivo, da dojenček zaužije hrano, bogato z vitaminom C (citruse, jagode, brokoli, papriko), skupaj s hrano, bogato z železom.
Pomanjkanje železa pri dojenčkih: Znaki in posledice
Pomanjkanje železa se pri dojenčkih lahko kaže na različne načine. Eden od zgodnjih znakov je bledica kože, saj pomanjkanje železa vpliva na število rdečih krvničk, kar vodi v zmanjšano prenosnost kisika po telesu. Anemični otroci so pogosto neješči, bolj utrujeni, občutljivi na mraz in nervozni. Pojavijo se lahko spremembe na koži in nohtih, ki postanejo lomljivi in na katerih se pojavijo bele lise. Ker telesu primanjkuje železa, težje absorbira vitamine in minerale, potrebne za zdrav razvoj, kar posledično vodi v večjo dovzetnost za okužbe, pogostejša obolenja dihalnih poti in slabše izkoriščanje hranilnih snovi.
Daljše pomanjkanje železa povzroči mikrocitno hipokromno anemijo, za katero so značilne majhne rdeče krvne celice z nizko vsebnostjo hemoglobina. Simptomi, kot so bledica, utrujenost in slabost, so posledica nezadostne oskrbe s kisikom. Pride pa tudi do zmanjšanja fizične zmogljivosti, motenj termoregulacije in imunskega sistema ter drugih stanj. Pri otroku od 12. do 18. meseca starosti zmerno izražena anemija lahko zmoti razvoj kognitivnih in motoričnih sposobnosti. Kljub naknadnemu zdravljenju pomanjkanja železa pa nastale spremembe duševnega in psihomotoričnega razvoja ter vedenja otroka niso nujno reverzibilne in so lahko prisotne skozi kasnejša obdobja življenja.
Katerim otrokom grozi anemija? Če je nosečnica slabokrvna, se tudi otrok rodi z manjšo zalogo železa. Prav tako imajo manjšo zalogo železa dvojčki, trojčki ali nedonošenčki. Največ železa dobi plod od matere v zadnjem mesecu nosečnosti.
Nadomeščanje železa pri nedonošenčkih in otrocih z nizko porodno težo
Pri novorojenčkih, rojenih pred 37. tednom gestacije, so zaloge železa ob rojstvu manjše kot pri donošenih otrocih. Zato imajo ti otroci večje tveganje za pomanjkanje železa in pojav slabokrvnosti. Novorojenčki z zelo nizko porodno težo (< 1500 g) potrebujejo intenzivno nego in skoraj vedno pride do slabokrvnosti, zato je nadomeščanje železa nujno.
Novorojenčki z nizko porodno težo (< 2500 g), ki vključujejo prezgodaj rojene otroke in donošene otroke s prenizko porodno težo, prav tako predstavljajo skupino z večjim tveganjem za slabokrvnost. Ti dojenčki imajo ob rojstvu manjšo skupno količino železa v telesu. Zaradi relativno hitrejše rasti so potrebe po železu pri njih večje že pred šestim mesecem. Po priporočilih ESPGHAN je svetovano nadomeščanje železa otrokom z nizko porodno težo v odmerku 1 - 2 mg/kg/dan, s pričetkom v 6. do 8. tednu starosti. Višji odmerki železa (več kot 2 mg/kg/dan) niso zmanjšali pojavnosti anemije, temveč so se povečali markerji oksidativnega stresa in odstotek okužb respiratornega trakta, kar kaže na toksične učinke železa v višjih odmerkih.
Prevelik vnos železa - tveganje
Tako kot pomanjkanje, je tudi prevelik vnos železa lahko škodljiv. Železo namreč lahko hitro spremeni svoje oksidacijsko stanje in ustvari kisikove proste radikale, ki so za celice izjemno strupeni in jih poškodujejo. Pri novorojenčkih prevelik vnos enteralnega železa povzroča bruhanje, drisko ali zaprtje. Prosto železo v krvi, ki ni vezano na proteine, je močan oksidant, ki povzroča oksidativne poškodbe na pljučih in mrežnici prezgodaj rojenega novorojenčka. Zato je vnos železa nujno uravnotežen.
Kdaj k pediatru?
Če opazite znake pomanjkanja železa pri dojenčku ali imate pomisleke glede njegove prehrane in vnosa železa, se posvetujte s pediatrom. Pediater lahko opravi krvne preiskave in svetuje glede nadaljnjih ukrepov, kot so dodatki železa ali spremembe v prehrani. V nekaterih primerih je lahko potrebno, da pediater predpiše kapljice železa. Načeloma pa pri preventivnem pregledu v šestem ali sedmem mesecu otrokove starosti pediater oceni potrebe po dodatnem železu.
Prehranska dopolnila z železom
Če je potrebno dodajanje železa, je pomembno izbrati kakovostno prehransko dopolnilo, ki se dobro absorbira. Ena od možnosti je zeliščni tonik s tekočim železom, ki poleg železa vsebuje tudi vitamine B2, B6, B12 in C, ki prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter sproščanju energije.
Pomembno je poudariti, da je železo v prehrani dojenčka eno izmed ključnih hranil, ki je pomembno za njegov zdrav razvoj. Z zagotavljanjem zadostne količine železa preko uravnotežene prehrane in po potrebi z ustreznimi dopolnili, lahko starši pomembno prispevajo k optimalnemu razvoju svojih otrok.