Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) predstavlja temeljni pravni akt, ki v Sloveniji ureja področje starševskih pravic in s tem omogoča lažje usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti. Njegov namen je tudi spodbujanje enakopravnejše delitve starševskih pravic in obveznosti med spoloma. Zakon določa pravice staršev do različnih oblik starševskih dopustov in nadomestil med temi dopusti, kar jim omogoča kakovostno nego in varstvo otroka ob hkratni ohranitvi povezave z delovnim trgom.
Pravice staršev do dopustov in nadomestil
Osrednji del zakona se nanaša na pravice do starševskih dopustov, ki so ključni za zagotavljanje ustrezne oskrbe otroka v prvih letih njegovega življenja. Te pravice vključujejo materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust.
Materinski dopust
Materinski dopust v Sloveniji traja 105 dni in je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Od teh 105 dni je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. V primeru, da mati ne nastopi materinskega dopusta v tem zakonsko določenem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izkoristiti po otrokovem rojstvu, razen če se porod zgodi pred predvidenim datumom. Med materinskim dopustom mama prejema 100-odstotno nadomestilo plače, ki z začetkom veljavnosti zakona ni navzgor omejeno.
Očetovski dopust
Očetovski dopust je namenjen izključno očetom in jim omogoča sodelovanje pri negi in varstvu otroka. V Sloveniji očetovski dopust traja 15 koledarskih dni. Oče ga mora izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Za prvih 15 dni očetovskega dopusta država zagotavlja očetovsko nadomestilo v višini 100 % osnove. Za ostalih 55 dni, ki so del daljšega očetovskega dopusta, pa je predvideno plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec ali partner, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti.
Starševski dopust
Starševski dopust predstavlja ključno novost in omogoča fleksibilno delitev skrbi za otroka med oba starša. Zakon določa, da vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Skupaj tako starša lahko izkoristita 320 dni starševskega dopusta, bodisi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Od teh dni je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. To pomeni, da mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, pri čemer 60 dni ostane neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on. Oče lahko te neprenosljive dni izkoristi tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere. Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust ustrezno podaljša. Za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu dveh ali več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni.
Nadomestila med dopusti
Pravico do nadomestila med starševskimi dopusti imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačuje v času trajanja teh dopustov in znaša 100 % osnove. Medtem ko materinsko nadomestilo ni navzgor omejeno, je očetovsko in starševsko nadomestilo omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Če se dopust izrablja v obliki delne odsotnosti z dela, pripada zavarovancu nadomestilo v sorazmernem delu.
Druge oblike podpore družinam
Poleg starševskih dopustov zakon predvideva tudi druge oblike podpore družinam, ki so namenjene lajšanju finančnih in organizacijskih bremen starševstva.
Starševski dodatek
Starševski dodatek je namenjen materam ali očetom, ki po 77 dneh od rojstva otroka niso zavarovane za starševsko varstvo (na primer študentke, nezaposlene). Ta dodatek trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in traja 365 dni od rojstva otroka. Upravičenec je v času trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogoj za dodelitev starševskega dodatka je stalno ali začasno prebivališče ter dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji tako za starša kot otroka.
Otroški dodatek
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v njej, in sicer do 18. leta starosti otroka. Če otrok živi v enostarševski družini, se znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov. V primeru, da je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev ali se starši sporazumejo za skupno varstvo in vzgojo, se pravica do otroškega dodatka uveljavlja skladno s temi dogovori.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, ki staršem omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Pomembno je, da lahko krajši delovni čas zaradi varstva otroka koristita oba starša hkrati, vendar skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur tedensko.
Odmor za dojenje
Materi, ki je zaposlena za polni delovni čas in doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, pripada na podlagi potrdila specialista pediatra odmor za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
Ko se rodijo otroci, se rodijo tudi starši
Zgodovinski razvoj in mednarodne primerjave
Zgodovina materinskega dopusta sega v večino 20. stoletja, ko ga je Mednarodna organizacija dela (ILO) leta 1952 uvedla s konvencijo o zaščiti mater. V poročilu ILO iz leta 2010 je bilo navedeno, da je 51 % držav po svetu zagotavljalo porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov. V Sloveniji se je dolžina porodniškega dopusta postopoma spreminjala: v poznih štiridesetih letih 20. stoletja je trajal 84 dni, v petdesetih se je podaljšal na 105 dni, v šestdesetih na 135 dni, v osemdesetih letih pa je bil sprejet 6-mesečni porodniški dopust. Nekaj let kasneje je bila zakonsko sprejeta možnost delitve porodniškega dopusta med starše. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto z 100-odstotnim nadomestilom plače. V obdobju prehoda v nov politični in ekonomski sistem sta Zakon o starševstvu in družinskih prejemnikih ter Zakon o delovnih razmerjih še dodatno spodbujala enakopravnejše sodelovanje obeh staršev pri skrbi za otroke. Leta 2003 so očetje v Sloveniji poleg že uveljavljenega enoletnega starševskega dopusta dobili pravico do dodatnih 15 dni očetovskega dopusta.
Vpliv na trg dela in družbene percepcije
Kljub nespornim prednostim porodniškega dopusta za zdravje otroka in položaj žensk na trgu dela, so raziskave pokazale tudi določene ekonomske posledice. Avtorji so s pregledom literature ugotovili, da prekinitve dela zaradi starševske vloge pogosto vključujejo tako imenovano "wage penalty" ali znižanje plač zaposlenih. Raziskava na slovenskem vzorcu je pokazala, da je bila skoraj četrtina staršev vprašanih o načrtih glede otrok med pogovori o zaposlovanju in napredovanju, pri čemer so bila ženska pogosteje vprašana kot moški. Deloma je to povezano z različnimi percepcijami moških in žensk na delovnem mestu. Nekatere študije kažejo, da so delodajalci do mater bolj pristranski, jih vidijo kot manj kompetentne ali predane, kar se lahko odraža v nižjih plačah in onemogočenem napredovanju. Podatki iz Slovenije potrjujejo, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, težavah pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva ter onemogočenem napredovanju.
Nekatere matere ob koncu porodniškega dopusta doživljajo separacijsko anksioznost, neprijeten čustveni občutek krivde, žalosti ali skrbi, povezan z ločitvijo od otroka. Ta občutja so pogosto povezana s skrbjo glede ustreznosti varstva in otrokovega počutja med delovnikom.
Teorija navezanosti in zgodnja vključitev v vrtec
Teorije navezanosti, ki sta jih razvila Bowbly in Ainsworth, so sprožile pomembne raziskave o vplivu vključitve otroka v vrtec in pomembnosti interakcije med odraslo osebo in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Bowbly je na osnovi svojih raziskav izrazil negativna stališča do zgodnje vključitve otrok v vrtec, saj je menil, da je najboljšo vzgojo otrok deležen s strani matere. Vendar pa zgodnja vključitev otroka v vrtec lahko prinese koristi, predvsem za otroke iz družin, ki nimajo dovolj čustvene podpore ali kjer imajo otroci slabše možnosti za spoznavni razvoj. Obdobje okoli osmega meseca starosti je ključno za razvoj strahu pred tujimi osebami in selektivne navezanosti na znane osebe, zato to obdobje ni primerno za ločevanje otroka od referenčne osebe. Po prvem letu starosti se otrok postopoma navezuje na več oseb.
Družinska politika in organizacijske prakse
Analiza OECD je pokazala, da države z dobro razvitimi nacionalnimi politikami usklajevanja dela in starševstva, kot je Slovenija, pogosteje nudijo podporo družinam prek zakonsko določenih pravic. V državah, kjer je ureditev javnega otroškega varstva in starševskih dopustov slabša, pa delodajalci pogosteje sami razvijajo organizacijske prakse, prijazne za družine, da bi nadomestili neobstoječe ali slabo razvite nacionalne politike.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih tako predstavlja pomemben korak k boljši podpori družinam v Sloveniji, hkrati pa se zavedanje o njegovih širših družbenih in ekonomskih vplivih še naprej razvija.
tags: #zakon #porodniski #dopust