Jezus Kristus, osrednja osebnost krščanstva, je bil judovski rabin iz Galileje, ki je svoje nauke širil ustno. Njegovo življenje in nauki so globoko zaznamovali zahodno civilizacijo in še danes navdihujejo milijone ljudi po vsem svetu. Čeprav naj bi bil po nekaterih virih rojen okoli leta 4 pr. n. št. v Betlehemu, v Herodovem kraljestvu znotraj Rimskega cesarstva, in umrl okoli 30. ali 33. n. št. v Jeruzalemu, so natančni datumi in okoliščine njegovega življenja predmet zgodovinskih razprav. Krščen je bil po Janezu Krstniku, križan pa po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki ga pogosto opisujejo kot voditelja apokaliptičnega gibanja, mesijo, karizmatičnega zdravilca, čudodelnika, modreca ali družbenega reformatorja, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi.
Korenine Jezusovega nauka in identitete
Jezus Kristus, s staro slovensko ljudsko različico Jezuš Kristuš, izvira iz hebrejskega imena יהושע (Yĕhošūa‘) in grškega Χριστός ([Hristós]), kar pomeni "Maziljeni". V krščanstvu ga častijo kot Božjega sina, odrešenika in mesijo, medtem ko ga islam priznava kot pomembnega preroka in mesijo, imenovanega Isa. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal. Njegovo rojstvo naj bi bilo čudežno, spočet po posredovanju Svetega Duha od Device Marije, žene tesarja Jožefa iz Nazareta. Tradicionalno se datum rojstva postavlja na 25. december, čeprav naj bi se zgodovinski Jezus rodil med letoma 7 in 2 pr. n. št. O njegovem otroštvu je malo znanega, vendar je odraščal v judovski družini, kar nakazuje na judovsko versko vzgojo, vključno z obrezovanjem osmi dan po rojstvu, kot je opisano v Svetem pismu (Lk 2,21). Verjetno se je naučil brati, pisati in govoriti hebrejsko, medtem ko je bil njegov materni jezik aramejščina.
Jezusovo življenje in javno delovanje
Sveto pismo omenja, da je imel Jezus štiri brate (Jakoba, Jozeja, Juda in Simona) ter nedoločeno število sester, čeprav so mnenja o teh sorodstvenih odnosih med različnimi krščanskimi skupnostmi deljena. Rimskokatoliška cerkev jih razume kot bratrane in sestrične, medtem ko Pravoslavna Cerkev meni, da so bili to Jožefovi otroci iz prejšnjega zakona. V obdobju med 20. in 30. letom starosti naj bi Jezus preživel čas v asketski verski skupnosti, morda se je pridružil esenom, čeprav zgodovinski viri v tem primeru pogosto niso dokončni. Okoli 30. leta starosti je Jezus začel z javnim delovanjem. Zbral je skupino učencev, s katerimi je potoval in oznanjal svoj nauk, ozdravljal bolnike in delal čudeže. Njegovi govori, pogosto v obliki prispodob, so bili razumljivi navadnim ljudem. Vendar pa njegov nauk ni bil po volji oblastem in premožnejšemu sloju prebivalstva, kar je vodilo v njegovo aretacijo, zasliševanje s strani Heroda Antipe in Poncija Pilata ter obsodbo na križanje. Po zadnji večerji ga je izdal Juda Iškarijot, kar je privedlo do njegove smrti na križu na Golgoti, pred praznikom pashe, 14. dan meseca nisana po judovskem koledarju. Ta dogodek se je zgodil v petek, verjetno okoli 7. aprila 30 n. št. ali 3. aprila 33 n. št.
Želite spoznati Jezusove nauke? Oglejte si to zdaj!
Krščanska doktrina in Jezusov pomen
Krščanska doktrina poudarja Jezusov edinstven pomen v svetu. Verovanje vključuje njegovo deviško spočetje, rojenje Devici, čudeže, ustanovitev Cerkve, smrt na križu kot spravo za grehe, vstajenje od mrtvih in vrnitev ob koncu časov. Velik del krščanstva ga časti kot utelešenega Božjega sina, drugo osebo Svete Trojice. V islamu je Jezus (Isa) pomemben prerok in mesija, čeprav mu ne pripisujejo božjih lastnosti in ne verjamejo v njegovo križanje. V Koranu je omenjen kot "Jezus sin Marije" (Isa ibn Marjam). Ime 'Isa je predmet različnih teorij o izvoru, med drugim se predlaga povezava z hebrejskim imenom Ješua ali celo s sovražnim poimenovanjem "Esau".
Datiranje Jezusovega rojstva in smrti
Natančno določanje datuma Jezusovega rojstva in smrti je zaradi pomanjkanja neposrednih virov in različnih interpretacij zgodovinskih zapisov zahtevno. Evangelija po Mateju in Luku postavljata Jezusovo rojstvo v čas vladanja Heroda Velikega, medtem ko Luka omenja tudi guvernerja Kvirinija in popis prebivalstva, kar zgodovinarji postavljajo v leto 6 n. št., kar je po smrti Heroda Velikega (4 pr. n. št.). Ta neskladja vodijo v razprave o možnih zgodnejših guvernatovih ali drugačnih interpretacijah časovnic. Datum Jezusove smrti je prav tako nejasen. Janezov evangelij postavlja križanje pred praznik nekvašenih kruhov na petek, 14. dan nisana, medtem ko sinoptični evangeliji opisujejo zadnjo večerjo kot pashalni obrok na petek, 15. nisana. Kljub tem razlikam nekateri strokovnjaki menijo, da sta poročila skladna. Upoštevajoč lunisolarni koledar, ki so ga Judje uporabljali, in podatke o prokuratorstvu Poncija Pilata, John P. Meier predlaga datuma smrti 7. aprila 30 n. št. ali 3. aprila 33 n. št.
Založba Družina in praznično branje
Založba Družina je ob božičnih praznikih bralcem ponudila posebno praznično branje z naslovom "V deželo luči". Zbirka vsebuje 25 božičnih zgodb priznanih svetovnih pisateljev, ki jih je uredila Mateja Komel Snoj in ilustriral Damijan Stepančič. Te zgodbe razkrivajo različne vidike božiča, od avtorjevih spominov in hrepenenj do drugačnih kulturnih praznovanj. Skupna nit zgodb je "skrivnost, ki je brez Jezusovega prihoda na svet ne bi bilo", saj junaki zaslišijo klic k miru, odpuščanju, spravi in prijateljstvu. Vse zgodbe, ne glede na to, ali neposredno omenjajo Jezusa, izražajo veselo novico (evangelij) in spodbujajo k ljubezni in pravičnosti. Posebej je izpostavljena lepota slovenske besede "božič", ki poimenuje "Božjega Sina" in že s pomanjševalnico izraža njegovo bližino in dobroto. Med zbranimi avtorji so trije Nobelovi nagrajenci, ruski mojstri, francoski naturalist in Charles Dickens. Zgodbe, namenjene predvsem odraslim, poudarjajo božič kot praznik skupnosti in vlogo, ki jo vsak posameznik igra v njej.
Filmi in risanke z božično tematiko
Ob božičnih praznikih Založba Družina priporoča tudi izbor filmov in risank s krščanskim sporočilom, ki pomagajo ustvariti pravo božično vzdušje. Med priporočili so filmi in risanke, ki se neposredno dotikajo Jezusovega rojstva, kot je animirana pustolovščina "Zvezda" (The Star, 2017), ki pripoveduje zgodbo skozi oči živali, ali risanka "Rojstvo Jezusa Kristusa" (Založba Ognjišče), ki je sinhronizirana v slovenščino. "Zgodba o Kristusovem rojstvu" (The Nativity Story, 2006) ponuja realistično upodobitev dogodkov, medtem ko je "Zgodba o Jezusu za otroke" igrani film, ki otrokom na razumljiv način predstavi Jezusovo zgodbo. Posebna božična epizoda serije "The Chosen" (Christmas with the Chosen: The Messengers, 2021) bo kmalu na voljo tudi na spletu.
Poleg filmov o Jezusovem rojstvu so priporočeni tudi družinski božični filmi, kot sta prisrčna irska animirana filma "Angelin božič" (Angela’s Christmas, 2017) in "Angelina božična želja" (Angela’s Christmas Wish, 2020). Klasična risanka "Božič Charlieja Browna" (Charlie Brown Christmas, 1965) poudarja pomen božiča, medtem ko "Sam doma 1" (Home Alone 1, 1990) izpostavlja pomen družinskih odnosov. Tudi filma "Paddington 2" (2017) in "Čudovito življenje" (It’s a Wonderful Life, 1946) ponujata lepa sporočila o družinski povezanosti in pomenu vsakega posameznika.
Za pare so priporočeni filmi, kot je pretresljiv evropski film "Vesel božič" (Joyeux Noël, 2005), ki temelji na resnični zgodbi o premirju med 1. svetovno vojno. "Darilo sreče" (The Ultimate Gift, 2006) ponuja globoko in ganljivo zgodbo o iskanju pomena življenja, medtem ko "Čas deklištva" (Little Women, 1994 ali 2019) prikazuje povezanost sester v 19. stoletju. "Zamujena priložnost" (The Family Man, 2000) ponuja drugačen pogled na življenjske odločitve, "The Least of These: A Christmas Story" (2018) pa poudarja krščanske vrednote upanja in odpuščanja. Končno pa je "Zelena knjiga" (Green Book, 2018) priporočena kot film, ki se zaključi v duhu božiča in prinaša izmenične trenutke smeha in ganjenosti.
Osebnosti, povezane z Založbo Družina in krščanstvom
Založba Družina je tesno povezana z nekaterimi pomembnimi osebnostmi, ki so pustile globok pečat na področju teologije, duhovnosti in družbenega udejstvovanja. Med njimi izstopata pater Tomaž Špidlik in Vittorio Messori. Pater Tomaž Špidlik, slovenski jezuit, je bil globok poznavalec duhovnosti krščanskega Vzhoda in Zahoda, o čemer je predaval in pisal. Njegovo življenje, ki ga je zaznamovala božja previdnost, je bilo polno izzivov, a vedno ohranjal vedro duha in smisel za humor. Njegova misel, da je srce studenec, ki mora biti blagoslovljen, odraža njegovo globoko duhovnost. Špidlik je bil tesno povezan s Slovenci, še posebej preko Centra Aletti v Rimu, ki ga je vodil p. Marko Rupnik.
Vittorio Messori, italijanski novinar in pisatelj, je po osebnem srečanju s Kristusom skozi Pascalovo delo "Misli" postal zagovornik vere. Njegova knjiga o Jezusu, ki je presegla milijonsko naklado, je bila namenjena predvsem neverujočim, a je razkrila, da mnogi kristjani ne poznajo osnovnih naukov. Messori je znan po svojih pogovorih s kardinalom Ratzingerjem (kasnejšim papežem Benediktom XVI.) in papežem Janezom Pavlom II., kar je rezultiralo v knjigah, kot je "Prestopiti prag upanja".
Andrej Gosar, pravnik in družbeni teoretik, je izhajal iz revnih razmer in se posvetil družbenim vedam ter krščanskemu socialnemu nauku. Njegovo delo "Za nov družabni red" je vsebovalo poglede na družbeno in politično življenje, vključno s pojmovanjem samouprave. Gosar je bil zagovornik sodobnega krščansko-socialističnega nazora in je jasno nasprotoval politiki komunistične partije. Njegov zgled vzornega krščanskega moža in javnega delavca je bil poudarjen ob njegovem pogrebu.
Ti posamezniki in njihova dela, ki jih pogosto predstavlja Založba Družina, osvetljujejo različne vidike Jezusove zgodbe, njene teološke in zgodovinske razsežnosti ter njen vpliv na sodobno življenje in kulturo.