Dandanes težave z zanositvijo niso redke, saj se z njimi sooča vse več parov. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da o neplodnosti govorimo šele tedaj, ko par po dveh letih rednih spolnih odnosov, pri katerih ne uporablja nikakršne kontracepcije, ne more zanositi. Vendar pa nekateri zdravniki moškega in žensko tudi po enem letu truda obravnavajo kot problematična oziroma neplodna. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo po vsem svetu neplodnih kar okoli 80 milijonov prebivalcev. Uradnih nacionalnih podatkov o deležu neplodnih parov v Sloveniji nimamo, saj bi za to potrebovali register teh postopkov, ki za zdaj še ni vzpostavljen.
Novejše raziskave pa z neplodnostjo povezujejo tudi kajenje, preveliko uživanje alkohola, debelost in stres. Neka britanska raziskava, ki je preučevala skoraj 300 žensk, starih med 18 in 40 let, je pokazala, da so imele ženske, ki so bile pod velikim stresom in so zato imele v telesu povečane vsebnosti hormona stresa kortizola, tudi manj možnosti za zanositev. Strokovnjaki pravijo, da to ni nič nenavadnega, kajti stres in preobremenjenost vplivata na našo hormonsko sliko, spremenjeni hormoni pa imajo še kako velik vpliv na zanositev. Če sta torej z vašo boljšo polovico sklenila, da sta pripravljena na otroka, najprej poskrbita, da bo vajino življenje čim manj stresno oziroma da bosta stres, ki sta mu podvržena, nekako izničila s takšnimi in drugačnimi sprostitvenimi tehnikami. Predvsem pa se ne obremenjujta in ne skrbita, če vama v prvih nekaj poskusih ne uspe zanositi. Prepustita se in uživajta v spolnosti.
Telesna teža in njena vloga pri plodnosti
Ustrezen indeks telesne mase (ITM) igra pomembno vlogo pri pripravi telesa na nosečnost. Tako prenizka kot previsoka telesna teža lahko vplivata na verjetnost zanositve, čeprav je res, da na plodnost najpogosteje vplivajo drugi dejavniki.
Debelost in prekomerna telesna teža
Debelost ali prekomerna telesna teža lahko pomembno vplivata na reproduktivno zdravje. Čeprav »zmerna« prekomerna teža (ITM med 25 in 30) morda ne poveča tveganja za težave z ovulacijo, debelost (ITM nad 30) znatno poveča verjetnost nenormalne ovulacije in menstrualnih ciklov. To lahko pomeni, da boš za zanositev potrebovala več časa. Vstop v nosečnost z ITM nad 25 lahko tudi poveča tveganje za zaplete med nosečnostjo, kot so gestacijski diabetes, hipertenzija in prezgodnji porod. Maščobno tkivo sprošča sporočilne snovi in encime, ki motijo hormonsko ravnovesje in zmanjšujejo plodnost pri ženskah in moških. Pri ženskah, na primer, povišana raven hormonov zaradi debelosti vodi do motenj ovulacije, povečanega pojava neustrezno zrelih jajčec in slabše možnosti implantacije oplojenih celic v maternico - tudi z umetno oploditvijo.
Podhranjenost in nizka telesna teža
Po drugi strani pa je podhranjenost, označena z ITM manj kot 18,5, povezana z lastnim naborom težav. Nizka telesna teža lahko povzroči neredne menstruacije ali celo njihovo popolno odsotnost. Samo nekaj kilogramov dodatne telesne mase lahko izboljša tvoje možnosti za zanositev. Premajhna telesna teža lahko tudi oteži želeno nosečnost.
Vzroki za težave z zanositvijo
Težave, krive za to, da par nikakor ne more spočeti otroka, se lahko pojavljajo izključno pri ženski ali samo pri moškem. Včasih pa sta za neplodnost kriva oba partnerja.
Vzroki pri ženskah
Med najpogostejšimi vzroki za težave z zanositvijo pri ženskah so:
- Motnje v menstrualnem ciklu oziroma motnje ovulacije: Motnje ovulacije, torej sprostitve jajčne celice, so prisotne pri 30-40 % neplodnih žensk. Eden izmed najpogostejših vzrokov za motnje ovulacije je PCOS (sindrom policističnih jajčnikov).
- Slaba prehodnost ali celo neprehodnost jajcevodov: Neprehodnost jajcevodov oz. zaraščenost jajcevodov je največkrat posledica prebolelih vnetij v mali medenici. Gre večinoma za ginekološka vnetja s spolno prenosljivimi mikroorganizmi. Le-ta lahko potekajo neopazno ali kot zagoni, tudi po porodih ali splavih. Zarastline so lahko tudi posledica razrasta endometrioze ali predhodnih operativnih posegov.
- Endometrioza: Endometrioza je bolezen, pri kateri pride zunaj maternice (v mali medenici ali v jajčnikih) do pojava tkiva, podobnega sluznici maternice, kar lahko povzroča tako bolečine kot neplodnost in je ugotovljena pri 20 do 40 % neplodnih žensk.
- Starost: Ženske imamo le omejeno število jajčec, ki se vsako leto manjša. Plodnost se izjemno zmanjša po 35. letu, po 40. letu pa je možnost za zanositev le 5-odstotna. Zmanjšana rezerva jajčnikov je najpogostejša pri starejših ženskah, kjer je to pričakovano, vendar je tudi pri mlajših mogoča odpoved delovanja jajčnikov. Vzrok je lahko genetski, včasih pa vzroka ne poznamo.
- Razvojne nepravilnosti maternice: Razvojne nepravilnosti maternice so tudi lahko vzrok zmanjšane plodnosti ali težav z donositvijo ploda. Najpogostejša je bolj ali manj pregrajena maternica, ki jo običajno ugotovimo v sklopu obravnave neplodnosti ali po spontanem splavu.
- Miomi: Najpogosteje pa v maternici, pri pregledu, ugotovimo miome - v veliki večini benigne kroglaste skupke mišičnih celic, ki lahko s postopno rastjo povzročajo krvavitve, pritiskajo na okolico in vplivajo na pojav neplodnosti. V srednjih letih jih ima približno tretjina žensk, v rodnem obdobju približno četrtina.
- Zgodnja menopavza: Redek pojav, ko jajčniki nehajo delovati in ženska izgubi menstruacijo že pred 40. letom.
- Krvna skupina 0: Študije so pokazale, da imajo ženske s krvno skupino 0 dvakrat več možnosti za težave z neplodnostjo. Ženske s to krvno skupino imajo namreč več možnosti za posebno hormonsko stanje, pri katerem se njihovi jajčniki "starajo" hitreje, kakor sicer. Ženske s krvno skupino 0 so nagnjene k težavam s plodnostjo sploh po 30. letu.
Vzroki pri moških
Pri moških je neplodnost največkrat posledica slabše kakovosti semena, lahko pa gre tudi za motnje erekcije, ejakulacije in druge, redkejše težave.
- Motnje v proizvodnji ali kakovosti sperme: Že krajše obdobje bolezni (tudi enostavno obolenje s povišano temperaturo) lahko vpliva na plodnost moškega za več mesecev, zato je kakovost semenskega izliva - spermiogram - dovolj dober pokazatelj plodnosti. Večinoma so vzroki za slabšo kakovost ali odsotnost semena genetski ali posledica vnetij, benignih in malignih tvorb, poškodb, motenj v spuščanju mod, posledice različnih operativnih posegov in različnih vrst zdravljenja (kronične bolezni, maligne bolezni, uživanje steroidov). Kajenje, pomanjkanje vitaminov in mineralov ter debelost in prekomerno izpostavljanje toploti tudi lahko vplivajo na kakovost semena. Pri kar 40 odstotkih parov je neplodnost ugotovljena pri moškem. Največkrat gre za posledico slabše kakovosti in gibljivosti semena, nižjemu deležu pravilno oblikovanih semenčic ter prisotnosti antispermalnih protiteles. Med manj pogoste vzroke pa spadata tudi odsotnost semenčic ali semenskega izliva.
- Motnje erekcije in ejakulacije: Motnje erekcije in ejakulacije pogosto najdemo pri moških z boleznimi živčevja, sladkorno boleznijo in drugimi kroničnimi boleznimi. Težave s prenosom sperme se pogosto pojavijo zaradi spolnih težav, kot so prezgodnja ejakulacija, anejakulacija, nekatere genetske bolezni, strukturne težave, kot je blokada v testisu, ali poškodbe spolnih organov.
- Hipogonadizem: Moški hipogonadizem je bolezensko stanje, ko moda ne izločajo testosterona in/ali ne tvorijo dovolj semenčic.
- Genetske nepravilnosti: Pri moških, na primer, delecija AZF, to je delna odsotnost kromosoma Y v eni od tako imenovanih regij AZF, povzroči zelo nizko koncentracijo sperme (1 milijon semenčic na mililiter, oligospermija), zaradi česar je nemogoče zanositi otroka naravno - na splošno je potrebna koncentracija vsaj 10 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Možno je tudi, da je Klinefelterjev sindrom odgovoren za neplodnost, pri kateri imajo prizadeti moški preveč enega kromosoma X (XXY). Eden od 1000 moških otrok se rodi s to kromosomsko nepravilnostjo, ki ima tudi nižje izločanje moških hormonov, nižjo kakovost sperme.
- Prekomerna izpostavljenost dejavnikom: Če je moški dlje časa izpostavljen določenim dejavnikom, lahko vplivajo na njegovo plodnost in kakovost sperme. Mednje spadajo pesticidi, kemikalije, droge, steroidi, antibiotiki, visok krvni tlak, depresija ter daljše zadrževanje v savnah in masažnih kopelih.
- Zdravljenje raka: Kemoterapija in radioterapija za raka sta poseben primer. Pri ReproCreate obstajajo možnosti, da se želja po otrocih uresniči tako v primeru težav s plodnostjo po zaključku kemoterapije ali radioterapije kot tudi preventivno pred začetkom zdravljenja raka.
Splošni dejavniki, ki vplivajo na plodnost
Poleg specifičnih vzrokov za težave s plodnostjo obstajajo tudi splošni dejavniki, ki lahko zmanjšajo plodnost tako pri ženskah kot pri moških:
- Kajenje: Stopnja neplodnosti je med kadilci skoraj dvakrat višja kot med nekadilci. Znanstveno je dokazano, da se kakovost očetovske semenske tekočine s kajenjem zmanjšuje - tako v smislu gibljivosti (gibljivosti) sperme kot verjetnosti deformacije sperme (morfologija). Pri ženskah nikotin in druge škodljive snovi, ki jim je oseba izpostavljena pri kajenju (npr. ogljikov monoksid in cianid), pospešujejo razgradnjo jajčec. To lahko privede do prezgodnje menopavze. Poleg tega genetski material jajčec in sperme trpi zaradi vpliva nikotina in drugih kemikalij v cigaretah.
- Uživanje alkohola: Uporaba alkohola prispeva k zmanjšani plodnosti pri moških in ženskah. Ženske, ki želijo zanositi, se morajo na splošno popolnoma izogibati alkoholu.
- Stres: Stres lahko tudi poruši hormonsko ravnovesje in tako prispeva k zmanjšani plodnosti: kakovost sperme lahko negativno vpliva na moške in menstrualni ciklus pri ženskah. To velja za stres na delovnem mestu ali v poklicnem življenju, pa tudi stres in psihološki pritisk, ki lahko nastaneta zaradi dolgotrajnih jalovih poskusov zanositve, lahko poslabšata problem plodnosti.
- Prekomerna telesna aktivnost: Super je, če se redno gibate in skrbite za svoje telo. A pretiravanje z aktivnostjo lahko hitro pride do izčrpanosti telesa, ki se kaže tudi z neplodnostjo.
- Prehrana: Hrana, ki jo uživata, ima lahko velik vpliv na plodnost. Med načrtovanjem nosečnosti zato poskrbi za čim večji vnos zdrave, raznolike in nepredelane hrane. Priporočljivo je, da hrana, ki jo zaužijemo, bogata z vitamini in minerali (ekološko pridelana hrana).
- Okoljski toksini: Okoljski toksini, ki smo jim izpostavljeni v sodobnem vsakdanjem življenju - pesticidi, insekticidi, težke kovine, kot so svinec, mehčalci - in ki jih zaužijemo v sledovih s hrano (npr. PCB-ji, poliklorirani bifenili), so še en dejavnik, ki lahko moti plodnost.
- Bolezni dlesni: Bolezni dlesni sicer ne povzročajo neplodnosti, podaljšajo pa čas zanositve.
- Uživanje pokovke iz mikrovalovne pečice: Vrečka, v kateri je pokovka, vsebuje številne kemikalije, ki škodijo telesu. Slednje se med delanjem pokovke prenesejo tudi na pokovko samo, vi pa jih vnesete v svoje telo. Med drugim te kemikalije vplivajo tudi na neplodnost.
- Pomanjkanje vitamina D: Ta namreč pripomore k večji plodnosti.
- Težave z zdravili: Redno jemanje zdravil in zdravljenje z zdravili lahko vpliva tudi na plodnost.
Nejasna neplodnost: izziv za pare
Nepojasnjena neplodnost je diagnoza, ki jo par postavi, ko po enem letu poskusov ne more zanositi, vendar vsi standardni testi plodnosti dajejo normalne rezultate. To vključuje ocene ovulacije, kakovosti sperme in prehodnosti jajcevodov. Čeprav mnogi primeri nepojasnjene neplodnosti nimajo prepoznavnih vzrokov, lahko vlogo igrajo nekateri povzročitelji okužb ali okoljski dejavniki. Na primer, spolno prenosljive okužbe (SPO) lahko povzročijo brazgotinjenje ali blokade v reproduktivnem traktu, kar ni vedno mogoče odkriti med rutinskimi pregledi. Genetski dejavniki lahko prispevajo k neplodnosti, tudi če niso takoj očitni. Nekateri pari lahko nosijo genetske mutacije, ki vplivajo na plodnost, ne da bi pri tem kazali kakršne koli simptome. Avtoimunske motnje, pri katerih imunski sistem telesa pomotoma napade lastna tkiva, lahko prav tako vplivajo na reproduktivne procese.
Diagnostika in zdravljenje neplodnosti
Pred pričetkom zdravljenjem neplodnosti je ženska obravnavana pri ginekologu specialistu in pri njem opravi prvi posvet oz. pregled z namenom ugotavljanja vzrokov in določitve postopkov zdravljenja.
- Prvi pregled: Vključuje ginekološki in ultrazvočni pregled pacientke ter odvzem krvi za določitev najpomembnejših hormonov, ki vplivajo na ovulacijo.
- Spermiogram/analiza semena: Pri moškem analiziramo vzorec semena - napravimo spermiogram, kjer pridobimo podatke o kakovosti semena (število, koncentracija, gibljivost, delež živih semenčic in njihovo dolgoživost, zrelost, izgled, prisotnost protiteles). Lahko ugotavljamo tudi prisotnost vnetnih pokazateljev in bakterij.
- Hormonske preiskave: Določitev ravni ovulacijskih hormonov.
- Prehodnost jajcevodov: Preverjanje prehodnosti jajcevodov s pomočjo barvila - kontrasta opazujemo njihovo prehodnost pod ultrazvokom ali na rentgenskem posnetku - HSG (histerosalpingografija).
- Histeroskopija: Pregled maternične votline s kamero in operacija najdenih sprememb (polipi, miomi).
- Laparoskopija: Minimalno invazivna metoda, s katero zdravnik pregleda notranjost trebušne votline bodisi v diagnostične bodisi v terapevtske/operativne namene. Uporabi jo lahko za ugotavljanje vzrokov neplodnosti ali njeno zdravljenje, saj gre za postopek z majhnim tveganjem.
- Biopsija mod: Poseg, ki ga opravi ginekolog v lokalni anesteziji, kjer odvzame majhen delček tkiva mod.
Načini zdravljenja
Načini in uspešnost zdravljenja se izjemno razlikujejo glede na vzrok in posameznikove okoliščine.
- Zdravila: Pri ženskah z motnjami ovulacije se uporabljajo zdravila, ki povečajo ali zmanjšajo količino hormonov, ki pomagajo sprostiti jajčece. Pri moških se hormonsko neravnovesje podobno zdravi s hormonsko terapijo ali antibiotiki.
- Operacija: Pri ženskah s težavami z maternico lahko pomaga operativna histeroskopija, endometrioza ali večji fibroidi pa zahtevajo operativno laparoskopijo. Zdravnik lahko s kirurškim posegom pri moških odpravi težave, ki preprečujejo nastajanje, zorenje ali ejakulacijo sperme. Operacija za odstranitev zvitih in oteklih ven v mošnji tudi lahko pripomore h kakovosti sperme.
- Tehnike zanositve z medicinsko pomočjo (OBMP):
- Intrauterina inseminacija (IUI): Vnos semenčic v maternično votlino.
- Zunajtelesna oploditev (IVF): Združitev jajčnih celic s semenčicami poteka zunaj telesa, nato pa se nastali zarodki prenesejo v maternico.
- Psihološka pomoč: Včasih je za par pomembna tudi psihološka podpora ali posvet pri seksologu.
Zaključek
Zdrava telesna teža je ključnega pomena tako za zanositev kot za zdravo nosečnost. Ne glede na to, ali moraš izgubiti ali pridobiti nekaj telesne teže, je pomembno, da se zavežeš dolgoročnemu zdravju in dobremu počutju. Pred zanositijo je pomembno, da se posvetuješ z zdravnikom o najboljšem načinu za doseganje zdrave telesne teže. To lahko vključuje spremembe v prehrani, povečanje telesne aktivnosti in, če je potrebno, medicinsko intervencijo. Uvedba uravnotežene prehrane: osredotoči se na vnos raznovrstnih živil, bogatih z vitamini, minerali in vlakninami, ki podpirajo splošno zdravje in dobro počutje. Neplodnost je kompleksen in pogosto mučen problem, ki prizadene številne pare po vsem svetu. Razumevanje stanja, njegovih možnih vzrokov in razpoložljivih možnosti zdravljenja je bistvenega pomena za reševanje te kompleksne težave.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.