Zanositev po odstranitvi endometriomov: Vodič za razumevanje in obvladovanje

Endometrioza je pogosto ginekološko stanje, ki prizadene približno 10 do 15 odstotkov žensk v rodni dobi. Izhaja iz besede endometrij, ki predstavlja tkivo v notranjosti maternice. Ženske, ki trpijo za endometriozo, imajo tkivo endometrijskega tipa prisotno tudi zunaj maternice. To tkivo je prav tako kot endometrij, podvrženo vplivu spolnih hormonov, kar pomeni, da pri njem prihaja do spremembe v strukturi, prihaja do zadebelitve in tudi luščenja oz. krvavitve. Vse to pa vodi k razvoju izrastkov, cist, zarastlin, lezij in lokalnih vnetij. Obolenje ni omejeno le na reproduktivne organe, ampak lahko prizadene tudi druge organe v neposredni bližini. Endometrioza je ena najpogostejših bolezni pri ženskah v reproduktivnem obdobju, pogostejša kot rak, sladkorna bolezen ali spolno prenosne bolezni. Prizadene vsako deseto žensko, v Evropi je 14 milijonov žensk, ki imajo ugotovljeno endometriozo.

simptomi endometrioze

Kaj je endometrioza in kako nastane?

V maternični votlini je sluznica, ki se vsak mesec izloči z menstruacijo. Kadar pa se ta sluznica pojavi zunaj maternične votline, pojav imenujemo endometrioza. Odkar je bolezen poznana, obstajajo številne teorije o njenem nastanku, vendar nobena v celoti ne pojasni vzroka za nastanek endometrioze, zato še vedno ostaja ena najbolj zagonetnih bolezni. Endometrioza je vzrok za bolečine in neplodnost, odkrijemo jo pri kar 70 % žensk z medenično bolečino. Bolečina je pogosto odvisna od menstruacijskega cikla, lahko pa traja neprekinjeno.

Endometrij je sluznica maternice, endometrioza pa pojav tkiv z značilnostjo endometrija zunaj maternične votline. Tudi to tkivo je podvrženo hormonskim spremembam, se zadebeli, zakrvavi in odlušči, vendar ker nima izhoda, se ne more samo odstraniti. Posledično nastajajo zarastline, ciste, lezije, izrastki in vnetja, ki povzročajo hude bolečine. Endometrioza je hormonsko odvisna bolezen, vnetna in kronična, prizadene pa okrog 10 do 15 % žensk v pretežno rodnem obdobju (sicer lahko tudi mlajše in starejše in zelo redko celo moške), morda tudi več, ker je težko diagnosticirana.

Žarišča se pojavljajo na različnih mestih, najpogosteje so prizadeti organi v mali medenici, predvsem jajčniki, maternične vezi, prostor med maternico in črevesjem ter jajcevodi. Razširjena bolezen pa prizadene tudi sosednje organe, kot so črevo, mehur in sečevod. Izjemoma se pojavi tudi zunaj male medenice, na slepiču, ledvicah in trebušni preponi, redko pa tudi na pljučih, možganih, v popku in brazgotinah po ginekoloških operacijah. Natančnega vzroka za njen nastanek še niso odkrili, obstajajo pa različne teorije o tem. Trenutno je zdravniki še ne znajo pozdraviti ampak le kirurško odstranjujejo njene posledice (z laproskopijo in laparotomijo), endometriome iz jajčnikov se lahko izlušči, vsebino ciste se lahko posrka, če gre za endometriozo črevesja ali sečevoda pa se tudi izreže del prizadetega črevesja oziroma mehurja/sečevoda. Na različne načine se torej teži k temu, da se endometriozna žarišča vračajo v čim manjšem številu in s tem povzročajo čim manj težav. Skrajna rešitev, ki pa tudi ne zagotavlja 100 % preprečitve ponavljanja endometrioze, je odstranitev maternice in jajčnikov. Poleg operativnih posegov se lahko predpiše še hormonska terapija ali protibolečinska sredstva.

Simptomi endometrioze

Endometrioza se lahko kaže z vrsto simptomov, ti pa se od ženske do ženske razlikujejo. Obsežnost oz. intenzivnost simptomov ni odvisna od stopnje endometrioze in pogosto lahko bolezen poteka povsem asimptomatsko. Nekateri najpogostejši simptomi so lahko:

  • Izredno močna menstrualna bolečina (dismenoreja).
  • Nenormalna ali močna menstruacija, ki lahko traja dlje (več kot sedem dni).
  • Bolečina med in po spolnem odnosu (disparevnija).
  • Težave z uriniranjem in bolečina ob uriniranju (disurija), tudi kri v urinu (hematourija).
  • Oteženo odvajanje blata in bolečine ob odvajanju, pogosta zaprtost in driska.
  • Bolečine v trebuhu ali medenici, ki so lahko prisotne ves čas ali se pojavljajo ob določenih obdobjih ciklusa.
  • Slabost ali bruhanje.
  • Kronična utrujenost.

Endometrioza sečevodov običajno poteka brez simptomov in jo največkrat ugotovimo, ko je prizadeta ledvica, ki je razširjena ali pa celo propade. Pri isti ženski se lahko pojavijo vse tri oblike endometrioze:

  • Peritonealna: drobne cistice oziroma žarišča se pojavljajo po potrebušnici, predvsem male medenice.
  • Endometrioza jajčnika: v jajčniku se pojavijo ciste s temno vsebino (stara kri), ki jih zato imenujemo čokoladne ciste.
  • Globoka infiltrativna endometrioza: endometriotični vozliči se vraščajo globoko pod potrebušnico (ta oblika lahko prizadene vse organe v mali medenici, vključno s črevesom, mehurjem in sečevodi).

oblike endometrioze

Klasifikacija in diagnosticiranje endometrioze

Za natančno, dokončno diagnozo (in po potrebi tudi zdravljenje), je treba izvesti laparoskopijo (manj invaziven kirurški poseg). Laparoskopija je pregled, ko se v narkozi uvede v trebušno votlino optični inštrument s kamero, ki prenaša povečano sliko na zaslon. Laparoskopija pa ni samo diagnostični postopek, ampak je s tremi dodatnimi majhnimi vbodi možno izvesti tudi operacijo.

Klasifikacija endometrioze po rASRM (revised American Society for Reproductive Medicine score) predstavlja točkovni sistem za ocenjevanje stopnje obsežnosti endometrioze. Vrednosti so dodeljene lezijam endometrioze v peritoneju in jajčnikih, z uporabo točk, ki ustrezajo velikosti lezij. Točke so dodeljene tudi za adhezije (prirastline) na jajčnikih in jajcevodih. Poleg tega obstajajo točke za delno ali popolno obliteracijo Douglasovega prostora. Na koncu se vse točke seštejejo in glede na rezultat se endometriozo razvrsti v enega od štirih razredov resnosti oz. obsežnosti:I. stopnja (minimalna), 1-5 točk,II. stopnja (blaga), 6-15 točk,III. stopnja (zmerna), 16-40 točk,IV. stopnja (huda), > 40 točk.

Za več informacij in strokovno pomoč se obrnite na slovensko društvo Endozavest. Društvo so ustanovile ženske, ki iz prve roke vedo, kako je živeti z endometirozo. Prizadevajo si širšo javnost ozaveščati o tem obolenju, pomagati posameznicam, ki trpijo za endometriozo in v Sloveniji vzpostaviti bolj celostni pristop k obravnavi obolenja.

Endometrioza in vpliv na plodnost

Endometrioza je pogost vzrok za neplodnost. Endometriozo ugotavljajo pri 20 do 40 % neplodnih bolnic, sam mehanizem neplodnosti pa ni povsem pojasnjen. Ženske z endometriozo imajo občutno večjo verjetnost za razvoj ginekoloških težav, ki vplivajo na sposobnost zanositve (endometrioza se pri neplodnih ženskah pojavlja v kar 20 do 50 odstotkih).

Četudi diagnoze ne moremo enačiti z neplodnostjo, lahko endometrioza na plodnost ženske vpliva na več načinov, in sicer:

  • Sprememba anatomije v medenici, vnetja in poškodbe medeničnih struktur.
  • Adhezije, brazgotine jajcevodov (neprehodnost).
  • Zmanjšana funkcionalnost jajčnikov, motnje ovulacije, spremenjena zaloga in kakovost jajčnih celic.
  • Spremenjeno delovanje imunskega sistema.
  • Motena ali otežena implantacija zarodka v maternici.

Četudi nobenega vpliva endometrioze ni za zanemariti, endometriomi jajčnikov, na dolgi rok, brez dvoma predstavljajo največjo nevarnost za plodno sposobnost ženske.

5 načinov, kako endometrioza vpliva na plodnost: Kaj morate vedeti zdaj

Endometrioza na različne načine vpliva na plodnost ženske. Lahko se kot posledica pojavijo vnetni procesi, neugodne hormonske spremembe ali ciste na jajčnikih, kar vse lahko vpliva na rezervo in kakovost jajčnih celic. Lahko pride do zabrazgotinjenega tkiva, ki zmanjša ali celo onemogoči prehodnost jajcevodov ter zaradi tega ovira gibanje jajčeca iz jajčnikov ali prepreči združitev jajčne celice s semenčico ali pa prepreči ugnezditev. Če do oploditve vseeno pride, obstaja velika verjetnost za izvenmaternično nosečnost. Vsekakor ne pomeni, da ima vsaka ženska z endometriozo težave pri naravni zanositvi, obstaja pa možnost zaradi vseh naštetih posledic, ki jih endometrioza povzroča.

Bolnicam z endometriozo, ki imajo težave pri zanositvi se lahko pomaga na različne načine. Ena možnost je laparoskopska operacija, vendar je zelo pomembno, da je le-ta dobro opravljena že v prvem poskusu, saj vsi nadaljnji dajejo slabše rezultate pri naravni zanositvi. Poleg tega se upošteva še nekatere druge dejavnike, kot je rezerva jajčec, starost ženske, ocena indeksa plodnosti pri endometriozi (EFI), opravi pa se tudi analiza partnerjevega semena. Če je kirurško zdravljenje neuspešno in ženska naravno ne zanosi, je možna oploditev z biomedicinsko pomočjo. Operacija sicer ni pogoj za uvrstitev na seznam za IVF za ženske z endometriozo, lahko imajo tudi blažjo obliko le-te.

Kirurško zdravljenje in zanositev

Kirurško zdravljenje je danes prvi in vodilni način zdravljenja endometrioze, pri katerem odstranimo vse endometriotično tkivo. Kirurško zdravljenje pri neplodnih ženskah omogoči spontano zanositev pri 50 do 60 % žensk, tistim, ki ne zanosijo v 6 do 12 mesecih po operaciji (odvisno od starosti ženske), pa predlagamo zunajtelesno oploditev.

Laparoskopska operacija omogoča odstranitev žarišč, pri čemer se običajno ohrani čim več zdravega tkiva. Operacija lahko izboljša plodnost in lajša bolečine. Vem, da vas je kar nekaj tudi iz sosednjega foruma, ki že pestujete. Zato me zanima, za koliko izmed vas je v praksi držala trditev, da endometrioza res zelo vpliva na plodnost in ste uspele zanositi kmalu po njeni odstranitvi (čeprav prej dolgo časa ni šlo?)?

laparoskopska operacija

Druga mnenja iz prakse potrjujejo to izkušnjo: "Jaz sem imela endomentriozo in sem se zdravila 10. let in so mi že 9x operirali in odstranjevali endomentriozo, ki baje se lahko takoj pokaže nazaj. Ginekolog Prof. Tomaževič na KC, on me je operiral in mi je pojasnil, da endomentrioza zelo močno deluje, da ne morem zanositi. Rekel je, da endomentrioza se lahko takoj nazaj pojavi, da so to neke vrste kot bradavičke po maternici in po jajčnikih. Drugače nisem mogla zanositi kot z IVF-jem. V tretje nama je uspelo."

Vendar pa obstajajo tudi izkušnje, kjer je zanositev uspela naravno: "Moja svakinja je ravno noseča. Zanosila je po naravni poti, po malo več kot 1 letu." In še ena: "Imela sem cisti - endometrioma na obeh jajčnikih (3×3 cm) in adhezije po peritoneju. Po laparoskopiji sem 5 mesecev jemala še KT, potem sva pa z možem poskušala. Nisem se obremenjevala ali bo ratalo in že prvič brez zaščite sva naredila sinka, ki je zdaj star 7 mesecev."

Res je že dolgo, ko so mi z laparaskopijo ugotovili endometriozo(l. 83). Zdravniki so mi svetovali, da čim prej poskusim zanositi. Takrat sem bila še zelo mlada in v vseh pogledih nepripravljena na materinstvo. Dobila sem hormonske tablete (takrat Stediril d) ter predlagali so mi 6-mesečno kuro z zelo dragim hormonskim zdravljenjem in strašnimi kontraindikacijami (sem že pozabila ime zdravila, takrat si ga moral uvoziti sam). Torej, dobrih 6 let sem jemala Stediril d, potem pa sem ga opustila in začela razmišljati o 6-mesečnem zdravljenju, kajti začela sva razmišljati o otroku. Vendar sledilo je najlepše možno presenečenje. Že po dveh mesecih sem zanosila, rodila čudovito, zdravo deklico, ki je že prava damica (nosečnost je bila najbolj zdravo in najlepše obdobje v mojem življenju). Zdravnik mi je po porodu svetoval hormonsko kontracepcijo, predvsem zaradi end., da se ne bi ponovila, z možem pa sva si po 4-ih letih zaželela še enega otroka in zopet sem takoj zanosila. Torej, nikoli ne obupaj!!!!, če si nekaj močno želiš in verjameš v to, ter se ne obremenjuješ z negativnimi mislimi (vem, da ni lahko) se ti bo izpolnilo. Veliko optimizma ti želim….

Endometrioza se lahko tudi po kirurški odstranitvi ponovi, in sicer po podatkih iz različnih študij v 20 do 60 %. Vzroki za ponovitev so različni: imunološki, genetski, predvsem pa so ponovitve odvisne od kakovosti prve operacije, ki je najpomembnejša. Po nepopolni odstranitvi endometrioze ostajajo bolečine, spontanih zanositev je manj, zato je uspeh najbolj odvisen ravno od prve operacije.

Zdravljenje z zdravili

Odkar je endometrioza poznana, so jo skušali zdraviti z različnimi zdravili, vendar razmeroma malo uspešno. Zdravljenje je temeljilo na posnemanju nosečnosti in menopavze, ko jajčniki mirujejo in ne tvorijo hormona estrogena. Endometrioza je namreč hormonsko odvisna bolezen, zato v menopavzi, razen v redkih izjemah, ne povzroča več težav.

Pri zdravljenju endometrioze se pogosto uporabljajo kontracepcijske tablete, priporočljivo je zlasti neprekinjeno jemanje. Kontracepcijske tablete so poceni, imajo malo stranskih učinkov in sorazmerno malo kontraindikacij. V raziskavah so ugotovili, da tablete ponovitev endometrioze ne preprečijo povsem, vendar se ponovi manjkrat in kasneje. Zelo pogosto se uporabljajo kontracepcijske tablete, priporočljivo je zlasti neprekinjeno jemanje. Kontracepcijske tablete so poceni, imajo malo sopojavov in sorazmerno malo kontraindikacij. V raziskavah so ugotovili, da je pogostnost ponovitev manjša in kasnejša, vendar tablete ponovitev ne preprečijo povsem. Predvsem pa kontracepcijske tablete ne preprečijo razvoja globoke infiltrativne endometrioze, ampak le prikrijejo njene simptome.

V sodobnem času so se precej uveljavila zdravila, znana pod imenom analogi, ki so v obliki injekcij. Ta zdravila prehodno zmanjšajo težave, vendar se le-te kmalu po prenehanju jemanja zdravil kmalu povrnejo in bolezen se poslabša. Slaba stran teh zdravil je (poleg visoke cene in hudih sopojavov, značilnih za menopavzo), da negativno vplivajo na kosti in povzročajo osteoporozo, zato se jih ne sme uporabljati več kot 5 mesecev.

Novo obetavno zdravilo

Nedavno se je na svetovnem in tudi evropskem tržišču pojavilo novo, zelo obetavno zdravilo Visanne, ki ima edino indikacijo endometrioza. Zdravilo nima vpliva na presnovo maščob, ne vpliva na kostno gostoto in nima sopojavov v smislu menopavznih težav. Zdravilo je namenjeno ženskam, ki po operaciji ne nameravajo takoj načrtovati nosečnosti, ali tistim, ki so se jim simptomi ponovili. Zaenkrat je namenjeno zgolj preprečitvi ponovitve endometrioze jajčnika in peritonealni endometriozi. Zdravilo je brez nevarnosti primerno za dolgotrajno zdravljenje. Sopojavi so redki, najbolj pa ženske moti moten menstruacijski ciklus v prvih mesecih jemanja, saj so menstruacije lahko pogoste, redke in neredne, vendar se ta motnja hitro uredi, in pogosto ženska izgubi menstruacijo. Čeprav Visanne skoraj v 100 % zavre ovulacijo, zdravilo ni proglašeno za kontracepcijo, zato ženskam, ki nikakor ne želijo zanositi, svetujemo dodatno zaščito pred neželeno nosečnostjo. V primeru, da se ženska odloči za zanositev, lahko zanosi takoj po prenehanju jemanja zdravila Visanne, ker se ovulatorni ciklus takoj spet vzpostavi.

Zamrzovanje jajčnih celic za ženske z endometriozo

Danes še vedno najučinkovitejšo metodo zdravljenja endometrioze predstavlja kirurško zdravljenje, najpogosteje v obliki laparoskopije. Četudi se lahko z operativnimi posegi pri ženskah omili kronično bolečino in plodno sposobnost povrne ali najmanj izboljša, ob operaciji nemalokrat pride do nenamenskih poškodb reproduktivnih organov. Pri odstranjevanju endometriomov se skoraj vedno deloma odstranjuje tudi zdravo tkivo jajčnika, včasih pa lahko pride do prekinitve oskrbe jajčnika s krvjo. Ob večkratnih posegih se tako lahko pomembno zmanjša velikost oz. volumen jajčnika in njegovo funkcionalnost. Z leti in napredovanjem obolenja ne upada le funkcionalnost jajčnikov in ovarijska rezerva, temveč tudi kvaliteta jajčnih celic. Ta je pri ženskah z endometriozo mnogo bolj prizadeta in upade prej kot pri ženskah, ki za endometriozo ne trpijo.

Ženske z endometriozo bi morale imeti možnost zamrzovanja jajčnih celic v sklopu zdravstvenega zavarovanja, zaradi visokega odstotka neplodnosti, ki jo bolezen prinese s seboj. Ženske z endometriozo se namreč pogosto soočajo z enakimi možnostmi za neplodnost kot ženske, ki se zdravijo s kemoterapijo, na primer. V določenih primerih je lahko ta odstotek še višji.

Ženske z endometriozo, ki niso v razmerju oz. še niso pripravljene zanositi, predstavljajo odlične kandidatke za tehnike ohranjanja plodnosti, kot je zamrzovanje jajčnih celic. Če je le mogoče, je najbolje, da se jajčne celice zamrznejo, ko so ženske mlade in je endometrioza še v zgodnjih fazah, saj je takrat največ možnosti, da se jajčniki na stimulacijo dobro odzovejo in manj verjetnosti, da so na jajčnikih prisotne ciste (oz. več cist), ki bi proces pomembno ovirale.

Čez čas, ko je ženska zdrava oz. pripravljena ustvariti družino, se jajčne celice uporabi - oplodi s semenom partnerja (po ICSI tehniki) in nastale zarodke prenese v maternico.

Podpora in celostni pristop

Endometrioza je zapletena bolezen, ki ne vpliva le na telo, temveč tudi na počutje, odnose in vsakdanje življenje. Zdravljenje zato ne sme biti enostranska odločitev, temveč skupno iskanje poti do rešitve, ki je prilagojena vsaki posameznici posebej. Zdravnici oz. zdravniku zaupajte, kako endometrioza vpliva na vas, kje in kako vas boli, kako simptomi vplivajo na opravljanje vaših vsakodnevnih aktivnosti, delo, odnose in razpoloženje. Pomembno je, da se pri tem počutite slišano in sprejeto.

Zdravljenje endometrioze lahko vključuje različne pristope, ki se med seboj dopolnjujejo - od hormonskega zdravljenja, protibolečinskih zdravil in kirurških posegov do sprememb življenjskega sloga, fizioterapije ali psihološke podpore. Nobena pot ni enako “prava” za vse, zato je pogovor z zdravnico oz. zdravnikom o pričakovanjih, željah in skrbeh zelo pomemben. Hkrati pa je dobro vedeti, da je biomedicinsko znanje o endometriozi še vedno v razvoju. Še vedno primanjkuje raziskav, zato tudi medicina na tem področju nima vseh odgovorov, kar pa ne pomeni, da ni možnosti pomoči pri soočanju z vašimi težavami. Zdravnica oz. zdravnik vam lahko pomaga ublažiti simptome, spremlja vaše stanje in vas podpre pri iskanju načinov, kako živeti z endometriozo čim bolj kakovostno. Za svoje zdravje smo v prvi vrsti odgovorne same, a to ne pomeni, da smo v tem same. Ko prisluhnemo svojemu telesu, poiščemo podporo in sodelujemo z zdravstvenim osebjem, naredimo pomemben korak k boljšemu počutju.

V primeru, da potrebujete dodatno podporo pri soočanju s težavami, ki jih prinaša endometrioza, se lahko obrnete na terapevta ali coacha, kjer lahko izrazite svoja občutja in čustva. To vam lahko olajša ta čas, vam da upanje in energijo za premagovanje ovir ter vas vodi v pozitivnejše sprejemanje situacije.

V Sloveniji delujeta dva specializirana centra za endometriozo, in sicer Dnevni center za endometriozo v Ljubljani in Ambulanta za endometriozo in drugo mnenje v Mariboru. Vaša ginekologinja oz. zdravnik vas lahko napoti v te centre, kjer boste deležni strokovne obravnave.

tags: #zanositev #po #odstranitvi #endometriomov

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.