Starševstvo in kmetovanje predstavljata edinstveno kombinacijo izzivov, ki zahtevata natančno poznavanje pravic in obveznosti, zlasti ko gre za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Slovenska zakonodaja prepoznava posebno ranljivost staršev na trgu dela in jim zagotavlja vrsto zaščitnih ukrepov. Hkrati pa morajo kmetje, kot samozaposlene osebe, pri svojem socialnem zavarovanju poskrbeti za lastno varnost, kar vključuje tudi pravice, povezane s starševstvom. Ta članek obravnava ključne vidike zaposlitve in kmetovanja v povezavi s starševskim dopustom ter drugimi pravicami, ki izhajajo iz starševstva.
Posebno varstvo pred odpovedjo za starše
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 115. členu zagotavlja staršem posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To varstvo je najširše med vsemi pravicami delavcev pred odpovedjo. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas je položaj drugačen. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je opravljeno dogovorjeno delo, ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Nosečnost ali starševski dopust ne podaljšata avtomatično pogodbe za določen čas. Če pogodba poteče, preneha veljati brez odpovednega roka - tudi če je delavka na porodniškem ali starševskem dopustu. Če pa delodajalec pogodbo odpove predčasno (npr. iz poslovnega ali krivdnega razloga), mora spoštovati posebno varstvo staršev po ZDR-1.
Če mati ali oče med materinskim ali starševskim dopustom izgubi zaposlitev, mora to sporočiti pristojnemu centru za socialno delo. Ta ga vključi v zavarovanja do izteka pravice. Nadomestilo za starševski dopust se v tem primeru izplačuje do konca upravičenega obdobja.
Izjema od posebnega varstva pred odpovedjo je mogoča le ob izredni odpovedi ali ob prenehanju poslovanja delodajalca - zgolj s soglasjem delovnega inšpektorja. Če ob zgornjih situacijah prejmete v podpis odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se posvetujte s pravnim svetovalcem ali se po nasvet oz. pomoč obrnite na organizacijo kot je Delovna svetovalnica.
Pravice iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) natančneje opredeljuje pravice, ki nastopijo ob ali po oblikovanju družine. Med te pravice spadajo otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice in druge.
Materinski, očetovski in starševski dopust
- Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati mora nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/ginekologinja. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
- Očetovski dopust: Namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče ga izrabi v trajanju 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust). Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni) v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izrabi najkasneje do osmega leta starosti otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je začela veljati 1. aprila 2023, je prinesla pomembne spremembe. Starševski dopust za vsakega od staršev sedaj znaša 160 dni, skupaj 320 dni (podaljšanje z 260 na 320 dni). Vsak od staršev bo lahko 100 dni starševskega dopusta prenesel na drugega od staršev. Del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni bo lahko starš prenesel ali izrabil najpozneje do otrokovega osmega leta starosti. Novela skrajšuje trajanje očetovskega dopusta s 30 na 15 dni. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva najmanj dveh otrok se bo podaljšalo do osmega leta starosti najmlajšega otroka (doslej do zaključka 1. razreda osnovne šole najmlajšega otroka).
Nadomestila med starševskim dopustom
Pravico do nadomestila imajo osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po ZSDP-1 dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.
- Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo: Izplačuje se v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 % osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Očetovsko in starševsko nadomestilo je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto ali predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v sorazmernem delu delne odsotnosti z dela.
- Osnova za nadomestilo: Povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
Starševski dodatek
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1 (na primer študentke, nezaposlene). Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če koristi pravico) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji.
Drugi družinski prejemki
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
- Otroški dodatek: Dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov).
- Dodatek za veliko družino: Letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
- Dodatek za nego otroka: Denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov.
Prilagoditve delovnega časa in posebnih oblik dela
ZDR-1 v 148. členu omogoča delavcu, da v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni člen sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Nekatere kolektivne pogodbe, kot sta Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, podrobneje in ugodneje urejajo pravico do razporejanja delovnega časa za starše.
Skladno z 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Posebna pravila veljajo tudi pri nadurnem in nočnem delu: pisno soglasje delavca je potrebno, če neguje otroka do treh let, je noseča ali doji (če je delo zanjo ali za otroka nevarno), skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami, ali živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev (ali rejnik/skrbnik), ki neguje in varuje:
- enega otroka do tretjega leta starosti, ali
- najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Oba starša lahko pravico koristita tudi hkrati, vendar skupna izraba pravice ne sme preseči 20 ur na teden. Delodajalec izplačuje plačo glede na dejansko opravljene ure, država pa zagotavlja plačilo prispevkov do polne delovne obveznosti. Pravico do krajšega delovnega časa starši uveljavljajo na podlagi ZSDP-1, neodvisno od volje delodajalca. Delodajalec jim mora omogočiti koriščenje te pravice, delavec pa ga mora o tem obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja krajšega delovnika. Pravico do plačila razlike prispevkov je treba uveljaviti najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim časom.
Odmor za dojenje
Mamici, ki dela polni delovni čas in doji otroka, mlajšega od 18 mesecev, pripada enourni odmor za dojenje med delovnim časom, z nadomestilom v višini sorazmernega dela materinskega nadomestila. Pravico mora uveljaviti najpozneje 30 dni po pridobitvi (torej po povratku na delo in koriščenju pravice do odmora za dojenje). Glede koriščenja pravice se je potrebno dogovoriti z delodajalcem.
Socialna varnost kmeta in starševstvo
Socialna varnost na kmetiji je nujna, a ni samoumevno zagotovljena. V službah, kjer nismo sami svoj delodajalec, za socialna zavarovanja poskrbi delodajalec, na kmetiji ali v primeru samozaposlitve pa smo za urejanje socialnega varstva zadolženi sami. Ni malo primerov, ko kmetice nimajo zagotovljenega socialnega varstva. Zaradi finančne situacije na kmetiji se pogosto pokojninsko in invalidsko zavaruje le gospodar kmetije. Tudi urejeno zdravstveno zavarovanje ni samoumevno, čeprav so prispevki nižji kot za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osebe, ki so v socialna zavarovanja vključene na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti (kmečki zavarovanci), so zavarovane za starost in morebitno invalidnost, za pravice iz zdravstvenega zavarovanja ter za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Niso pa vključene v zavarovanje za primer brezposelnosti, saj jim zakonodaja tega ne omogoča. Kmečki zavarovanci, ki so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so upravičeni do vseh pravic iz tega naslova.
Za koriščenje pravic iz naslova socialnih transferjev ter za izpolnjevanje dolžnosti, da nam te pravice sploh pripadajo, se mora kmet izobraziti. V okviru KGZS deluje pravna služba, ki pomaga kmetom pri reševanju izzivov tudi z naslova socialne varnosti. Celostna podpora kmetom zajema svetovanje o socialni varnosti, od vključevanja v zavarovanja, pravice do bolniške, porodniške, otroškega dodatka, štipendij, skrajšanega delovnega časa ipd.
Letni dopust in starševstvo
ZDR-1 v 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Poleg tega ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta (status starejšega delavca po 197. členu ZDR-1, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ter delavec z otrokom do 15 let starosti). Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do dodatnih sedmih dni letnega dopusta (194. člen ZDR-1).
Sobivanje z bolnim otrokom in spremstvo na preglede
Eden od staršev (ali rejnik, skrbnik, zakonec oziroma zunajzakonski partner), ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do kritja stroškov nastanitve in prehrane v bolnišnici ali zdravilišču. Pravica je financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in velja do dopolnjenega 15. leta starosti, v primeru hujših okvar, poškodb, kroničnih bolezni ali hujših zdravstvenih stanj pa do otrokovega 18. leta starosti. Zaposlenim v času sobivanja pripada pravica do zadržanosti od dela in 80 % nadomestila od osnove plače.
Pravico do spremstva lahko uveljavlja eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 15. leta ali do 18. leta, kadar gre za duševno ali telesno prizadetega otroka. Spremstvo se izdaja po urah, glede na dejansko potrebo (npr. zdravniški pregled, preiskave, sprejem ali odpust iz bolnišnice).
Zaključek
Zaposleni kmet in starševski dopust predstavljata kompleksno področje, ki zahteva celovito razumevanje pravic, ki jih zagotavljata zakonodaja in kolektivne pogodbe. Hkrati pa mora kmet poskrbeti za lastno socialno varnost in se seznaniti s pravicami, ki izhajajo iz starševstva. Država si prizadeva ustvariti ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotavljati varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.
tags: #zaposlen #kot #kmet #porodniska