Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) postavlja temelje za obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, ki zajema tako zavarovance kot njihove družinske člane. Razumevanje teh določb je ključno za pravilno uveljavljanje pravic, še posebej v občutljivih obdobjih, kot je rojstvo otroka. Ta članek podrobno raziskuje, kdo so zavarovanci, kako se pridobi in izgubi status zavarovane osebe ter kako ZZZS evidentira te spremembe. Poseben poudarek bo namenjen pravicam in ugodnostim, ki so zagotovljene staršem ob rojstvu otroka, od materinskega in očetovskega dopusta do drugih oblik podpore.
Zavarovanci in status zavarovane osebe po ZZVZZ
Temelj celotnega sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji predstavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Ta zakon natančno določa, kdo so zavarovanci in kdo njihovi družinski člani, ki prav tako pridobijo status zavarovane osebe. Kategorije zavarovancev so podrobno opredeljene v 15. in 15.a členu ZZVZZ, medtem ko so pogoji za pridobitev statusa zavarovane osebe za družinske člane določeni v 20. do 22. členu istega zakona.
Ključno načelo je, da se lastnost zavarovane osebe pridobi samodejno, na podlagi zakona, ko so izpolnjeni predpisani pogoji. Enako velja za izgubo tega statusa - preneha, ko pogoji za zavarovanje niso več izpolnjeni.
Naloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ugotavljanje in evidentiranje statusa zavarovane osebe. To se zgodi na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo vloži t.im. zavezanec za prijavo. Ta zavezanec je prav tako odgovoren za odjavo osebe iz zavarovanja, ko prenehajo pogoji za zavarovanje.
Zavezanci za prijavo in plačilo prispevkov
Podoba zavezanca za prijavo je odvisna od kategorije zavarovanca. Na splošno je zavezanec za prijavo pravna ali fizična oseba, ki je z ZZVZZ določena kot zavezanec za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vendar pa obstajajo izjeme, kjer drug zakon določa drugače. Primer takšne izjeme je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki določa, da je za nekatere zavarovance (iz 21. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ) zavezanec za prijavo ZZZS, medtem ko je plačnik prispevka Republika Slovenija. Kdo je zavezanec za plačilo prispevka, je podrobno razloženo v 48. in 49. členu ZZVZZ.
Ko gre za prijavo družinskega člana zavarovanca, je zavezanec pravzaprav sam zavarovanec, po katerem bo družinski član zavarovan. To pomeni, da otroka prijavi starš, zakonca njegov zakonec itd.
Podrobnejši opis pravnih razmerij, na podlagi katerih osebe pridobijo status zavarovane osebe, kdo je zavezanec za njihovo prijavo in plačilo prispevka ter za katere pravice so posamezne zavarovane osebe zavarovane, je na voljo pri posameznih kategorijah zavarovanih oseb. Preglednica zavarovanih oseb in zavezancev za prijavo prav tako ponuja vpogled v to, kdo je zavezanec za prijavo zavarovane osebe.
Postopek vložitve prijave v zavarovanje je podrobneje opisan na spletni strani "Obrazci in način vložitve vloge". Ko ZZZS ugotovi status zavarovane osebe in ga evidentira, lahko ta oseba začne uveljavljati svoje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pravice ob rojstvu otroka v Sloveniji
Starši v Sloveniji imajo zagotovljene številne pravice in ugodnosti, ki jim olajšujejo skrb za novorojenčka in jim omogočajo lažje usklajevanje družinskega ter poklicnega življenja. Področje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkov sodi pod pristojnost centrov za socialno delo, medtem ko zdravstvene storitve in zavarovanja ureja ZZZS. Za uveljavljanje teh pravic je praviloma potrebno stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in dejansko bivanje v državi.
Redno zaposleni starši imajo prav tako sistemsko zagotovljene pravice, ki so varovane z zakoni, in so v skladu z delovno zakonodajo posebna kategorija. Poleg tega so upravičeni do otroških dodatkov in davčnih olajšav, pri čemer se upoštevajo družinski dohodki in je to v domeni Finančne uprave. Možne so tudi subvencije za nižje plačilo vrtca, tretji in vsak nadaljnji otrok pa je upravičen do celotnega oproščenega plačila vrtčevskega varstva. Letno se za pravice iz naslova starševstva v Sloveniji nameni okoli 410 milijonov evrov.
Pomembno je poudariti, da se zakonodaja na tem področju stalno spreminja, zato je priporočljivo preveriti najnovejše predpise. Informacije v tem članku veljajo za predpise, ki so bili veljavni ob objavi februarja 2023.
Materinski dopust
Materinski dopust je namenjen materi, da se med nosečnostjo pripravi na porod, po porodu pa neguje novorojenčka ter skrbi za njegovo in svoje zdravje. Običajno se začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda (PDP), razen v primeru prezgodnjega poroda, ko se samodejno prične s porodom. Materinski dopust lahko traja skupno 105 dni, kar je približno tri mesece in pol, z najmanj 15 dnevi izrabe. Celotno obdobje se izrabi v enem kosu.
PDP določi ginekolog in ga vpiše v materinsko knjižico. Nosečnica se mora najkasneje 60 dni pred predvidenim porodom oglasiti na pristojnem centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. Tam z vlogo uveljavlja materinski dopust in pravico do materinskega nadomestila ter je seznanjena z vsemi postopki in pravicami, ki ji pripadajo ob rojstvu otroka.
Zaposlene matere morajo delodajalca o nastopu materinskega dopusta obvestiti vsaj 30 dni prej ali najpozneje v treh dneh po rojstvu otroka. Višina materinskega nadomestila ni navzgor omejena. Center za socialno delo pridobi potrebne podatke tudi od Finančne uprave. Z isto vlogo za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka mati uveljavlja pravico do materinskega dopusta in nadomestila, starševskega dopusta in nadomestila, podaljšanega starševskega dopusta ter pravico do pomoči ob rojstvu otroka, če je ne uveljavlja oče.
Očetovski dopust
Očetje imajo pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, za katere država zagotavlja očetovsko nadomestilo. To pravico uveljavljajo z vlogo za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka. Očetovski dopust je potrebno izrabiti najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta ali starševskega dodatka. Preostanek do 30 dni pa lahko oče izkoristi kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.
V primeru rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Podaljšanje velja tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.
Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti, ter zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.
Starševski dopust
Po zaključku materinskega oziroma očetovskega dopusta sledi starševski dopust. Ta dopust lahko koristi eden od staršev, lahko pa ga oba starša koristita za istega otroka. Oče lahko izkoristi največ 230 dni starševskega dopusta, če mu mati prenese 100 dni. Starševski dopust se lahko podaljša staršem otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali ima razvojne motnje, ter po rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni in za vsakega nadaljnjega otroka še dodatnih 90 dni. V primeru rojstva nedonošenčka se dopust podaljša za število dni, kolikor je bila krajša nosečnost. Za 30 dni se podaljša tudi staršem, ki imajo še dva otroka, ki še nista zaključila prvega razreda osnovne šole, za 60 dni za tri otroke in za 90 dni za štiri otroke, ki še niso končali prvega razreda. Posebno pravico do krajšega starševskega dopusta imajo tudi posvojitelji in rejniki.
Starši uveljavljajo starševski dopust hkrati s pravico do materinskega dopusta z isto vlogo na centru za socialno delo. Tam uredijo tudi pravico do starševskega nadomestila in podaljšanega starševskega dopusta. V celoti gledano, je lahko mati z novorojenčkom doma približno leto dni - en mesec pred porodom in nato še 11 mesecev po porodu.
Starševsko nadomestilo, ki se izplačuje med starševskim dopustom, znaša 100 odstotkov osnove. Osnova je povprečje plače, od katere so bili v zadnjem letu obračunani prispevki za starševsko varstvo. Višina nadomestila je navzgor omejena, najvišje znaša 3843,99 evra bruto na mesec.
Starševski dodatek
Starševski dodatek je namenjen staršem, ki niso zavarovani za starševsko varstvo, na primer študentom in nezaposlenim. Znesek starševskega dodatka znaša 421,89 evra na mesec. Če sta oba starša brezposelna, ga ne moreta prejemati istočasno, lahko pa ga izrabljata izmenjaje. Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, vendar se podaljša v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ter otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Pomoč ob rojstvu otroka
Eden od staršev lahko na centru za socialno delo uveljavlja pomoč ob rojstvu otroka. Ta je namenjena nakupu opreme za novorojenčka in znaša 367,15 evra. Vlogo je mogoče oddati največ 60 dni pred PDP in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico ima mati, če je ne uveljavlja oče, in obratno. Poleg državne pomoči nekatere občine ponujajo tudi lastne oblike pomoči, ki se razlikujejo glede na lokalno skupnost.
Posebna zaščita staršev po delovni zakonodaji
Delovna zakonodaja v Sloveniji nudi posebno zaščito staršem. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, ter staršem med starševskim dopustom v strnjenem nizu polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi starševskega dopusta. Izjemoma je odpoved možna le s soglasjem delovnega inšpektorja ob izredni odpovedi ali ob prenehanju delodajalca.
Starši v delovnem razmerju so sicer varovana kategorija. Vendar pa je treba upoštevati, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali ko je dogovorjeno delo opravljeno. V takšnem primeru nosečnost in posledično odsotnost zaradi starševskega dopusta ne vplivata na prenehanje pogodbe. Pogodba za določen čas pa lahko preneha tudi predčasno, če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), kot so poslovni razlog, razlog nesposobnosti ali krivdni razlog. V teh primerih mora delodajalec upoštevati posebno varstvo staršev. Odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta se šteje kot neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (90. člen ZDR-1).
Delavec je dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Delodajalec mora biti obveščen, da lahko zagotavlja določene varstvene ukrepe. Če mati ali oče ostaneta brez zaposlitve med materinskim ali starševskim dopustom, morata to sporočiti na pristojni center za socialno delo, da ju vključi v zavarovanja do izteka pravice. V tem času še naprej prejemata nadomestilo.
Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovnik je možen za enega od staršev, rejnika ali skrbnika, ki neguje otroka, mlajšega od treh let, ali najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Ena leta izrabe te pravice je neprenosljiva za vsakega od staršev, kar pomeni, da jo mora eden od staršev izkoristiti, sicer propade. Delati je treba najmanj 20 ur tedensko (polovični delovnik). Delodajalec izplačuje plačo po dejanski delovni obveznosti, država pa do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove materinskega nadomestila, vsaj v višini delnih prispevkov minimalne plače.
Pravica do plačila prispevkov zaradi krajšega delovnika se uveljavlja najpozneje 30 dni po začetku dela. Delodajalec ne more odreči upravičenemu staršu pravice do uveljavljanja krajšega delovnega časa, razen če delavec ne obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. Če delodajalec ne omogoči izrabe te pravice, se lahko kaznuje z globo za prekršek.
Razporejanje delovnega časa
Zakonodaja ne določa izrecno, da je delodajalec dolžan ugoditi staršem ob prošnji za bolj "družinsko prijazen" delovnik. Če delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Odločitev je torej odvisna od potreb delovnega procesa. Včasih pa so starši posebej omenjeni v kolektivnih pogodbah, ki jim omogočajo določene ugodnosti, kot so delo ob nedeljah, praznikih in ponoči ali opravljanje nadur. Zakon sicer določa, da je za naložitev nadurnega ali nočnega dela potrebno pisno soglasje delavca, ki neguje otroka do treh let, nosečnice, doječe mamice, ali če skrbi za hudo bolnega otroka, otroka s posebnimi potrebami ali če živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
Nadomestilo v času odmora za dojenje
Mamici, ki je zaposlena za poln delovnik in ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev, pripada enourni odmor za dojenje med delovnim časom. Za čas tega odmora ji pripada nadomestilo v višini sorazmernega dela, izračunanega za materinski dopust. Uveljavlja se najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu.
Dodatni dan dopusta in prost dan ob prvem šolskem dnevu
Starši imajo za otroka do 15. leta starosti zakonsko omogočen dodatni dan dopusta. Prav tako imajo prost plačan dan na prvi šolski dan ob vstopu njihovega prvošolčka v šolo. Po zakonu imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec lahko to izjemoma ne upošteva, če bi bil resno ogrožen delovni proces.
Druge ugodnosti in pravice
Plačilo prispevkov pri štirih ali več otrocih: Eden od staršev, ki ima najmanj štiri otroke, se lahko odloči, da bo zapustil trg dela in doma skrbel za otroke. Vsi otroci morajo biti mlajši od 18 let in mora imeti starš, ki uveljavlja pravico, z njimi skupno prebivališče. Ta pravica lahko traja do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Medtem mu država plačuje razliko do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Uveljavlja se najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela.
Vrtec: Otroka je mogoče vpisati v vrtec po dopolnjenem 11. mesecu starosti. Vsak vrtec ima omejeno število mest in določene kriterije za vpis. Možno je uveljavljati tudi znižano plačilo vrtca, ki se določi glede na družinske dohodke in premoženje. Vlogo za subvencijo se vloži na center za socialno delo. Vrtec je brezplačen za drugega otroka, če je vpisan hkrati s sorojencem, in za družine z najmanj tremi otroki.
Urejanje statusa novorojenčka
Po rojstvu otroka je potrebno urediti več administrativnih zadev. Če starša nista poročena, mora oče uradno priznati otroka kot svojega, kar lahko uredi že med nosečnostjo ali po rojstvu na pristojnem centru za socialno delo, v oporoki ali na upravni enoti pred matičarjem.
Vlogo za materinski dopust lahko mati odda 60 dni pred rokom poroda na centru za socialno delo. Ta se praviloma prične 28 dni pred PDP, razen če pride do prezgodnjega poroda. Ob rojstvu otroka je potrebno novorojenčka prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje najkasneje v 60 dneh po rojstvu. Če je eden od staršev brezposeln, naj zavarovanje otroka sklene tisti, ki je zaposlen. Kot družinski član bo zavarovan do 15. leta starosti, nato do 18. leta, oziroma do konca šolanja, vendar najdlje do 26. leta.
Prvi pregled pri zdravniku je predviden po prvem mesecu starosti otroka, zato je pomembno, da mu čimprej izberete splošnega osebnega zdravnika (pediatra ali zdravnika šolske medicine). Za otroški dodatek je najbolje zaprositi v 30 dneh po porodu, saj se vam tako prizna z mesecem otrokovega rojstva. Vlogo najdete na spletni strani e-Uprava. Za pridobitev osebne izkaznice ali potnega lista je potrebna vloga na upravni enoti, skupaj z ustrezno fotografijo otroka.
Skrb za prihodnost otroka lahko vključuje tudi sklenitev naložbenega življenjskega zavarovanja ali nezgodnega zavarovanja, ki lahko pokrije morebitne finančne težave v primeru poškodb ali nezgod. Država si prizadeva ustvariti pogoje za kakovostno življenje družin in zagotavlja varstvo vseh družinskih članov, še posebej otrok.
tags: #zavarovanje #zzzs #in #porodniski #dopust