Splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki je pretresla slovenski zdravstveni sistem, je naletela na široko podporo med zdravstvenimi delavci po vsej državi. V ospredju te stavke so zahteve po izboljšanju delovnih pogojev, spoštovanju podpisanih sporazumov in zagotavljanju ustrezne oskrbe za vse paciente. V Porodnišnici Kranj, kot tudi v drugih zdravstvenih ustanovah, stavka poteka v skladu z zakonskimi določili, pri čemer je zagotovljeno izvajanje nujnih storitev. Ta članek se poglobljeno posveča dogajanju v Porodnišnici Kranj, raziskuje ozadja stavke, njene vplive na paciente in zdravstveno osebje te specifične ustanove ter ponuja širši kontekst zdravniških zahtev.
Ozadje stavke: Neuresničene zaveze in preobremenjenost zdravnikov
Glavni razlog za zdravniško stavko, ki jo je Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides napovedal 18. decembra, je neuresničitev vladnih zavez iz že podpisanih sporazumov. Predsednik Fidesa Damjan Polh je pojasnil, da so pogajanja z vlado prestavljena, a poudaril, da je ključnega pomena spoštovanje dogovorjenega. Vlada je namreč v preteklem letu dvakrat zvišala plače zaposlenih v zdravstvu, januarja in aprila, kar je v povprečju pomenilo 16,77-odstotno zvišanje plač zdravnikov, v absolutnem znesku pa približno 683 evrov. Kljub temu pa stavkajoči zdravniki menijo, da ta dvig ne zadošča za reševanje strukturnih problemov v zdravstvu.
Eden od ključnih argumentov stavkajočih je preobremenjenost. Milenko Stanković, predsednik Fidesa UKC Ljubljana, je na zboru zdravnikov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana poudaril: "Zdravniki smo v stiski tako kot pacienti. Delamo preveč, čezmerno, smo utrujeni, zanemarjamo družine. Čas je, da umirimo naše delo." Ta občutek preobremenjenosti se odraža tudi v statistiki: desetletno prizadevanje oblasti za zmanjšanje obremenitve zdravnikov je prineslo le petodstotno zmanjšanje glavarinskih količnikov na družinskega zdravnika, medtem ko je bil ciljni količnik 1500, dejanski pa se giblje okoli 2300. Ta situacija vodi v črnogledost glede prihodnosti slovenskega zdravstva, saj se starejši zdravniki postopoma upokojujejo, mladi pa iščejo priložnosti drugje.
Potek stavke v Porodnišnici Kranj in drugih ustanovah
V Porodnišnici Kranj stavka poteka v večini organizacijskih enot, kjer zdravniki in zobozdravniki podpirajo zahteve sindikata Fides in splošno opozorilno stavko. Delo poteka v skladu z izjavo o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v času stavke. To pomeni, da se izvajajo tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v hudo okvaro zdravja ali smrt. Te storitve vključujejo zdravljenje otrok do 18. leta starosti, obravnavo nosečnic in porodnic ter drugih ranljivih skupin, katerih zdravstveno stanje bi se brez zdravniške obravnave poslabšalo.
V Splošni bolnišnici (SB) Celje stavka večina zdravnikov, vsi člani Fidesa, ki jih je okoli 50, ter še nekateri drugi. V SB Celje, kjer je zaposlenih 373 zdravnikov, od tega 224 specialistov, delajo v skladu z zakonsko določenimi pravili za delo v času stavke. Vsi pacienti, ki imajo termin za obravnavo, bodo obravnavani. V primeru, da njihova obravnava ne sodi med zakonsko obvezno, so po triažnem pregledu v ambulanti dobili informacijo o novem terminu obravnave. Organizacija dela je prilagojena stavkovnim zahtevam Fidesa, zato nastaja časovni zamik v obravnavi pacientov. V Splošni bolnišnici Trbovlje sta obe operacijski sobi polno zasedeni, direktor Metod Kurent pa zagotavlja, da se čakalne dobe zaradi stavke ne daljšajo. Pacienti, zlasti starejši od 65 let, ter vsi ostali, se na urgenci obravnavajo kot običajno, specialistične ambulante delajo po urniku, opravljajo pa se tudi rentgenski, ultrazvočni pregledi in CT.
V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana stavka ne vpliva bistveno na delo. Generalni direktor dr. Jug je sporočil, da je bilo odpovedanih le 40 od 2800 pregledov. Tudi v UKC Ljubljana, kjer je zaposlenih več kot 1500 zdravnikov, je bil vpliv stavke minimalen. Predsednik Fidesa UKC Milenko Stanković je pojasnil, da bodo izvedli devet od desetih operacij, pri katerih sodeluje. Zdi se, da so pacienti upoštevali sporočilo zdravnikov o stavki in niso hodili k zdravniku, če ni bilo nujno. V UKC Ljubljana in ZD Ljubljana ni bilo opaziti gneče, razen pri tistih, ki so bili naročeni in jih niso odpovedali. Vendar pa so nekateri pacienti, kot na primer tisti, ki so potrebovali nevrološki pregled ali genske teste v zgradbi porodnišnice, še vedno prišli na svoje termine. Na urgenci UKC Ljubljana je bilo le nekaj bolnikov, ki so bili vsi pregledani in oskrbljeni. Na infekcijski kliniki pa je zaradi covida-19 in gripe povečano število pacientov, ki ležijo tudi na hodniku.
Nekateri zdravniki, kot je anesteziolog Žiga Martinčič, ki ne more zapustiti bolnikov na intenzivni terapiji, ne morejo na zbor zdravnikov. Na infekcijski kliniki stavka sploh ni mogoča, saj so njihovi bolniki večinoma otroci in starejši z vnetnimi boleznimi, ki se brez zdravil hitro poslabšajo. Predstojnica infekcijske klinike je poudarila, da se lahko pacient, ki je zjutraj zdrav, zvečer že znajde na intenzivni negi.
V ZD Hrastnik trenutno dela en zdravnik družinske medicine, ki pacientov ni prenaročil. Šolska zobna ambulanta, kjer pacientov ne morejo prenaročiti, saj gre za mladoletnike, danes deluje, saj dela ena zobozdravnica, ki je predstavnica sindikata Fides in podpira stavko. V ZD Idrija stavkovne aktivnosti niso bile izvedene na ravni zavoda po 4. členu stavkovnih pravil.
Informacije ili manipulacije: bitka za našu pažnju - STAV
Zagotavljanje minimalne oskrbe in pravice pacientov
Kljub stavki zdravniki še naprej obravnavajo vse otroke in mlade do 18. leta, vse starejše od 65 let, nosečnice in druge, katerih zdravstveno stanje bi se poslabšalo brez zdravniške obravnave, v skladu z zakonom. Za vse nujne primere bo poskrbljeno. V Splošni bolnišnici Izola predstavnica Fidesa Milica Šćekić Brašanac poroča o veliki podpori stavki, tudi s strani kolegov, ki niso člani sindikata. Delo izvajajo v skladu z zakonodajnimi zahtevami, nekaj programa je odpadlo, a večjih težav za zdaj niso imeli. V koprskem zdravstvenem domu stavka poteka po pričakovanjih, vsi zdravniki se pridružujejo stavki, a hkrati obravnavajo nujne paciente.
Ministrica za zdravje je izjavila, da je stavka nepotrebna, saj je dogovor s Fidesom mogoče doseči v kratkem. Vendar pa Mladi zdravniki to izjavo označujejo kot "sprenevedanje vlade". V ZD Celje zagotavljajo, da je zdravstvena oskrba nosečnic in porodnic, otrok do 18. leta ter vseh nujnih stanj zagotovljena. Tudi v ZD Kranj so ambulante odprte po običajnem urniku, delo poteka v skladu z izjavo o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa. Pacienti se v primeru zdravstvenih težav obračajo na ambulante svojih osebnih zdravnikov in se lahko naročijo kot sicer. Če niso bili predhodno obveščeni o drugem terminu, potem termini za pregled veljajo.
Dolgoročne posledice in prihodnost zdravstva
Stavka izpostavlja globoke strukturne probleme slovenskega zdravstvenega sistema, ki se jih oblast očitno ne loteva ustrezno. Desetletno zanemarjanje skrbi za zdravnike in njihove delovne pogoje je pripeljalo do točke, ko stavka postaja edino sredstvo za opozarjanje na kritično stanje. Če se razmere ne bodo izboljšale, obstaja realna nevarnost, da bo primanjkljaj zdravnikov še naprej naraščal, kar bo neposredno vplivalo na kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za vse državljane. Mladi zdravniki so črnogledi glede prihodnosti, saj se bojijo, da bodo starejši zdravniki odhajali v pokoj, mladi pa iskali boljše pogoje dela v tujini.
Vprašanje, ali bo stavka prinesla želene spremembe, ostaja odprto. Ključno bo, ali bo vlada pripravljena prisluhniti zahtevam zdravnikov in sprejeti dolgoročne ukrepe za izboljšanje razmer, ali pa bo stavka ostala le še eno v vrsti opozoril, ki ne bo prineslo bistvenih sprememb. Prihodnost zdravstva je odvisna od odgovornega dialoga med vsemi vpletenimi stranmi in pripravljenosti na konkretne korake za zagotovitev stabilnega in kakovostnega zdravstvenega sistema za vse.
tags: #zdravniska #stavka #porodnisnica #kranj