Z rojstvom otroka se rodi tudi nov svet starševstva, poln ljubezni, skrbi in odgovornosti. V prvih letih življenja otrok potrebuje predvsem nego, ljubezen in varnost. Vloga očeta je ključna pri zagotavljanju občutka varnosti, medtem ko mama nudi nego in ustvarja ljubeče vzdušje. Ko se dojenček rodi, je ključno, da mu omogočimo mirno in postopno prilagajanje na zunanji svet. Devet mesecev je preživel v varnem materinem naročju, zato je pomembno, da mu zunanji svet ne predstavlja prevelikega stresa.
Dojenček se takoj po rojstvu sooča z velikim izzivom učenja številnih novih veščin: samostojno dihanje, hranjenje (prej samodejno preko popkovine), izločanje in splošno upravljanje s telesom. To je dovolj velik izziv, zato dodatni umetni dražljaji, kot so igrače ali prehitri obiski, niso potrebni. Najboljše okolje zanj je mir, čim več časa v stiku z mamo, s katero sta bila devet mesecev eno.
Hranjenje: Temelj zdravega razvoja
Najboljša hrana in pijača v prvih vsaj šestih mesecih je materino mleko. Preko njega dojenček prejme vsa potrebna hranila in vitamine za rast in razvoj. Dojenje predstavlja nadomestno popkovino, ki zadovoljuje ne le fizične, ampak tudi čustvene in psihične potrebe. Naši začetki so bili z obema otrokoma ravno takšni: veliko dojenja, nošenja in spoznavanja. Prve obiske, babice in dedka, smo imeli, ko je bil dojenček star en mesec. Zelo malo smo ga "motili" z igračami, saj že sam domači prostor ponuja dovolj možnosti za opazovanje in raziskovanje. Pomembno je, da je otrok v stiku z realnimi stvarmi.
S postopnim odraščanjem prihaja v stik z igračami, pri čemer je najbolje, da so narejene iz naravnih materialov. Za otrokov razvoj je izjemno pomembno, da je čim več v stiku z naravo in mu je dopuščeno, da jo raziskuje. V hladnejših mesecih so obvezna oprema dežne hlače in škornji, v toplejših pa smo pogosto bosi, brez skrbi, da bi se otrok umazal. Umazanija je za otroka najboljše učenje. Če izhajamo iz dejstva, da smo sami del narave, je nujno, da smo čim več v stiku z njo, da razumemo njeno delovanje ter razvijamo ponižnost in spoštljiv odnos do nje. Te vrednote otroku najlažje privzgojimo v prvih letih življenja. Če mu jih privzgojimo, bo kasneje v življenju razvijal čut in skrben odnos ne le do okolja, ki mu nudi pogoje za življenje, temveč tudi do sočloveka in ostalih živih bitij.
Uvajanje goste hrane: Naravni prehodi
Poleg tega, da otrok veliko časa preživi zunaj, v naravnem okolju, je pomembno, da uživa kvalitetno hrano in se nahaja v varnem ter ljubečem vzdušju. Vsi ti pogoji omogočajo otroku, da zgradi dober imunski sistem in je dobrega zdravja. Naša otroka sta se do šestega meseca izključno dojila, nato pa smo postopoma začeli z uvajanjem goste hrane. Nekaj smo jo pasirali, ampak kolikor je bilo možno, sta otroka uživala hrano tako, da sta jo lahko prijela v roke (po tako imenovani BLW metodi - Baby Led Weaning). Oba sta bila rojena ob času, ko je bilo na vrtu že dovolj svežega sadja, ko sta začela uživati gosto hrano, in sta ga z veseljem jedla.
Prva gosta hrana, s katero običajno začnemo uvajati čvrsto hrano dojenčku, so zelenjavne kašice. Pričnemo nekje med 4. in 6. mesecem. V 4. mesecu uvajanja goste prehrane je najbolj pomembno to, da utrdimo vse 3 obroke, da otroci jedo na 3-4 ure in imajo vse skupaj 5 obrokov na dan. Ponudimo jim lahko že skoraj vse, razen seveda preveč jajc, kravjega mleka, pražene hrane in prevelike količine glutena. Priporoča se med 6. in 7. mesecem starosti uvajanje polnovrednih kaš (meso + zelenjava + priloga žit ali polenta). Ko se otrok seznani s tremi ali štirimi vrstami zelenjave, lahko poleg vmešamo brezglutenska žita (polenta, riž, ajda, proso, kvinoja). Pira in glutenska žita pridejo na vrsto med 6. in 7. mesecem. Pri uvajanju novih žit ne mešamo novih žit pri uvajanju nove zelenjave.
V 8. mesecu starosti oziroma v 4. mesecu uvajanja goste hrane naj bi dojenčki imeli že 3 obroke + 2 mlečna obroka. Za nemlečne obroke lahko ponudimo kombinacije vsega: raznovrstnost žit (polenta, pirin zdrob, pšenični zdrob, kuskus, bulgur, ajdova kaša, prosena kaša, ovseni kosmiči in ovsena kaša, riževa kašica in kosmiči), različno zelenjavo, ki jo lahko kombiniramo s sadjem v sadno-žitnih kašicah za zajtrk ali popoldansko malico.
Sezonska in lokalna hrana: Povezava z naravo
Sezonska, lokalna in domača hrana je ključnega pomena. Hrana na ta način pride od zemlje do krožnika v res kratkem času. S tem podpiramo lokalne pridelovalce, saj je Slovenija bogata s kmetijami. Najbolj smiselno je jesti sezonsko, saj je naše telo temu delno prilagojeno. Tropska sadja lahko dodamo že v 7. ali 8. mesecu, vendar je priporočljivo, da jih predhodno malo podušimo in dodamo svežo banano ter vse skupaj zmiksamo. Šparglji so odlični v sezoni, vendar po 8. mesecu starosti. Strokovnjaki se glede gob v otroški prehrani niso enotni; nekateri pravijo, da lahko že prej, drugi kasneje. Načeloma se gobe prebavljajo nekoliko dlje in so znane kot bolj "težka" hrana, zato je morda bolje počakati po 12. mesecu starosti.
Vso zelenjavo, meso in sadje je priporočljivo oprati z ionizirano alkalno vodo.
Prehod na družinsko prehrano: Postopno in premišljeno
Preden pričnemo z navadnim mlekom, raje uvedemo mlečne izdelke (po 10. mesecu starosti) - navadno skuto, navaden jogurt, navadno kislo mleko. Riževi, mandljevi, ovseni napitki so dober nadomestek, le pretiravati ne smemo. Posebej bodimo pozorni na oreškaste napitke, saj so oreščki alergeni in jih uvajamo po 12. mesecu starosti. Lahko dodamo občasno žlico domače bio kisle smetane v kosila ali domačo bio skuto ali jogurt v sadne kašice.
Sladkorja naj bo v otroški prehrani nič, saj ga dobimo že z raznovrstno zelenjavo in sadjem dovolj. Lahko osladimo kakšno kašico ali zdrob po 12. mesecu starosti, ali pa pripravimo kakšen posladek za posebne priložnosti. Otroka lahko navajamo na suho sadje, oreščke, sveže sadje za malico. Med sladkorji ni neke strašne razlike - če že, potem vzemimo rjavi nerafinirani, ki vsebuje nekaj železa in malo več mineralov in vitaminov kot "prazni" beli sladkor. Prav tako prečiščeni agavin sirup ni nič drugega kot rafiniran sladkor. Med naj bi bil za odtenek boljši, saj naj bi vseboval nekaj več hranil. V vsakem primeru ga uporabljajmo malo in čim manj pogosto. Če vas kdo vpraša ali vam celo očita, da otroku ne privoščite sladkega, mu lahko odgovorite, da ravno zato, ker mu privoščite, mu ne dajete toliko sladkorja.
Solimo rahlo po 12. mesecu starosti. Pred tem ni potrebe, saj že sama zelenjava in nekatero sadje vsebujeta dovolj soli za razvoj. Sol se delno dobi tudi iz zelišč. Po 12. mesecu rahlo solimo s kakšno morsko soljo.
Naravni materiali in osebna higiena: Skrb za okolje in otroka
Ni zanemarljivo, v kakšna oblačila oblačimo otroka in kakšne izdelke uporabljamo za osebno higieno. Mi uporabljamo oblačila iz naravnih materialov, pralne pleničke in zelo nežne izdelke za osebno higieno. Pralne pleničke so najboljša izbira, poleg ekoloških navadnih pleničk, tako z vidika razvoja otroka kot tudi skrbi za okolje. Pri prvem otroku smo pralne pleničke kombinirali z brezpleničarstvom, ki izhaja iz predpostavke, da otrok sam "pove", kdaj mora opraviti potrebo, vendar se je to končalo nekje pri devetih mesecih, ker otrok ni želel več sodelovati.
Otroka smo že od rojstva umivali samo z vodo in občasno uporabili naravno milo. Takšno prakso imamo tudi pri umivanju las. Kar se tiče nege kože, uporabljamo samo ognjičevo mazilo, kadar je potrebno, se pravi, ko je koža suha ali kako drugače poškodovana. Tako delujemo zato, ker želimo čim manj posegati v naravno ravnovesje telesa. Omenili bi še, da otrokoma še nismo strigli las, razen spredaj, da jima ne gredo na oči. Večina se verjetno sploh ne zaveda, kako pomembno je, da otroku ne postrižemo las. To pa zato, ker so otroci od rojstva sposobni preko las sprejemati informacije iz univerzalnega energijskega polja ali vsezapisa in tudi iz energijskega polja praspomina. Ko se otroku ob napolnjenem prvem letu postrižejo lasje, mu s tem odstranimo vse zbrane informacije in ves spomin. Naš štiriletnik je že pravi dolgolasec in marsikdo reče: "Kako si pa ti luštna punčka.", kar našemu fantku ni preveč všeč, vendar sam pove, da se ne bi postrigel in tudi, ko mu jih spredaj postrižemo, mu to ni preveč všeč.
Vzgoja z zgledom in naravni razvoj
Kot starša se resnično trudiva, da otrokoma nudiva čim boljše pogoje za njun naravni razvoj. Rezultat najinega delovanja sta zadovoljna, srečna in zdrava otroka, ki sta bila zaenkrat zelo malo bolna in tudi, ko sta bila, sta zelo hitro dala to skozi, zelo velikokrat čez noč. Želiva si, da bi jima skozi najino vzgojo pomagala razviti njune potenciale. Zavedava se, da se otroke lahko vzgaja izključno z vzgledom in da jih v bistvu vzgajamo posredno, s tem, ko vzgajamo sami sebe.
Veganska prehrana in njena primernost za dojenčke
Glede na to, da so ugledne mednarodne prehranske organizacije s številnimi znanstvenimi raziskavami že potrdile, da je veganska prehrana primerna za ljudi vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike, ter da ima velik vpliv na preprečevanje in zmanjševanje sodobnih bolezni (srčno-žilne bolezni, diabetes, nekateri tipi raka), ni razloga, da ne bi vzgajali veganskega otroka. Znanstveniki po vsem svetu trenutno spremljajo šesto izumrtje, ki naj bi bilo najbolj uničujoče, večje od tistega, ki je izbrisalo dinozavre z obličja Zemlje. Na žalost smo tokrat mi krivi za to kataklizmo, ker smo močno spremenili življenje na našem planetu, kar ni naredila nobena druga vrsta prej. Nenormalno veliko vrst je že izgubljenih.
Čeprav nenehno beremo članke, ki so znanstveno neutemeljeni in se vedno opozarjajo le veganski starši, ki jim velikokrat zavračajo medicinske usluge, so šikanirani, njihovi otroci nimajo enakih pravic kot vsejedi otroci (šolska malica recimo), jim grozijo na različne načine in jih ustrahujejo, se o osnovah zdrave prehrane morajo podučiti tudi vsejedi starši, ki tako prehranjujejo svoje otroke, saj lahko nastane veliko zdravstvenih težav pri neuravnoteženi vsejedi prehrani, o čemer se sploh ne govori.
Pri veganski prehrani na splošno, vključno z otroki, lahko pride do težav, če se ne zaužije dovolj kalorij, če se uživa preveč procesirane hrane, če ne uživamo dovolj raznovrstne hrane (je treba razumeti, da ni vsaka oblika veganske prehrane sama po sebi zdrava) in če ne vnašamo dovolj proste oblike vitamina B12 (vitamin B12, ki ga proizvajajo bakterije - kemično pridelan B12 ne obstaja, je bolj primeren za uporabo, saj je v prosti obliki za razliko od tega, ki je vezan na živila živalskega izvora in težje dostopen, saj je vezan na beljakovino). Glede na tveganja pri vsejedi prehrani, je veliko lažje in bolj varno sestaviti zdravo vegansko prehrano kot vsejedo.
Ker se otroci v tem obdobju še dojijo, je zelo pomembna tudi prehrana mamice, ki doji otroka. Naj bo tudi v njeni veganski prehrani dovolj živil, ki vsebujejo omega 3, jod, cink, B12 (otroku se lahko dodaja še 5 do 10 kapljic vitamina B12, ki je primeren za otroke), D3 (sonce ali dodatek, če nismo dovolj izpostavljeni sončni svetlobi).
Stročnice (pire iz stročnic): azuki fižol, leča (rdeča, rumena, črna, zelena, rjava), čičerika, fižoli, črna soja, tofu, sojin jogurt (sojo lahko dodajamo šele po enem letu starosti in to predvsem v fermentirani obliki, v majhnih količinah - 1 žlica) in ne tako pogosto (tempeh, sojin jogurt, fermentiran tofu). Prvič, ko bomo dodajali sojin izdelek, naj bo to za zajtrk ali kosilo dva dni zaporedoma, potem pa štiri dni ne dajamo sojinih izdelkov (vmes spremljamo reakcijo, ker se včasih zna zgoditi, da je otrok alergičen ali intoleranten na sojo).
Pri starosti od 10 do 12 mesecev ni treba, da je hrana večinoma v obliki pirejev. Lahko je samo na drobno nasekljana ali zmiksana, da se otrok navaja na žvečenje. Pazimo na alergena živila: na pšenico in druga glutenska žita (pira, kamut, rž, ječmen - oves je po navadi v redu), arašide, koruzo, sojo, citruse, oreščke. Načeloma se glutenska žita lahko uvajajo od desetega meseca naprej (le pšenice ne priporočam), a je potrebno preveriti, kako otrok reagira na gluten (z glutenskimi žiti lahko tudi počakamo do enega leta).
V tem obdobju lahko pride do situacije, da bo včasih težko nahraniti otroka, saj ne bo želel uživati dovolj hrane (če se to zgodi takrat, ko bo bolan, ga ni treba siliti, saj je v tem času potrebno prilagoditi prehrano in uživati več tekočine). V dnevih, ko ne bo pojedel veliko, mu je treba dajati hrano, ki je nutritivno in kalorijsko bolj bogata (banane, avokado, obogaten sojin napitek ali drugi napitki iz oreškov, polnovredna žita in nekaj namazov iz oreščkov (posebej za starejše otroke v tem obdobju), namazane na polnovredni kruh). Seveda dodajamo ali uživamo hrano, ki je obogatena s prostim virom vitamina B12. Lahko se po potrebi dodaja še vitamin D3, če otrok ni dovolj na soncu. Pazimo na zadosten in reden vnos živil, bogatih z omega 3, jodom, kalcijem, železom, cinkom … oziroma naj otrok uživa raznovrstno vegansko hrano. Če ima otrok težave s prebavo in presnovo, potem bodo jedilniki sestavljeni primerno temu in se bo dodajalo nekaj od nutrientov, ki jih bo nujno potreboval (to velja tudi za vsejede otroke, ki imajo omenjene težave). Tudi v tem obdobju se lahko zgodi, da imamo težave z izbirčnostjo otroka, da otrok ne želi zaužiti dovolj zelenjave in sadja ter posledično dovolj nutrientov (to je vsekakor težava, s katero se soočajo tudi vsejedi starši in njihovi otroci). Obroki naj bodo sestavljeni tako, da je dovolj omenjenih živil v prehrani. Če pa se zaradi otrokove neješčnosti in zavračanja specifičnih živil ne vnaša dovolj nutrientov, je treba razmisliti o živilih, ki so obogatena s temi nutrienti ali po potrebi dodajati prehranska dopolnila (to seveda velja tudi za vsejede otroke, ki ne pojejo dovolj kalorij in raznovrstnih živil). Otroci morajo tudi redno uživati vitamin B12. Potrebe po kalorijah so med 1200 in 1400 kcal. Vse je seveda odvisno od stopnje aktivnosti otroka.
Od 9. do 13. leta otrok prihaja v obdobje najstništva. Če nismo postavili pravilnih temeljev, bo verjetno nekaj izzivov v zvezi s prehrano, posebej, če želimo, da naš otrok uživa zdravo hrano, ki ni procesirana in ne vsebuje veliko sladkorjev in drugih predelanih živil. Zelo je pomembno, da otrok poje dovolj kalorij. Tukaj morate biti pozorni, kakšno samopodobo ima otrok, ker se lahko zgodi, da zavrača hrano in ne poje dovolj kalorij (kar pomeni tudi manj hranilnih snovi), če ima vtis, da mora biti bolj vitka, kar je v osnovi psihična težava in se je je treba lotiti na pravilen način. Poleg vseh omenjenih nutrientov za predhodna obdobja naj je tudi dovolj beta karotena, vitamina C in drugih vitaminov B kompleksa. Pazimo na zadosten vnos rastlinske hrane, ki je bogata z beljakovinami. Sestavljamo obroke, ki so bogati s kakovostnimi maščobami (semena, oreščki, avokado …), tako da je vsaj 25 do 30 % dnevnih potreb iz maščob (posebej pazimo, da je dovolj omega 3 esencialnih maščobnih kislin, za večje količine DHA in EPA pa naj uživajo še olje iz alg). Kar zadeva kalorije, jih je potrebno zaužiti vsaj 2000 (dekleta) ali 2300 (fantje). Jedilnik je podoben že opisanim predlogom.
Vse, kar moraš vedeti o perimenovapzi in menopavzi - Mojca Sekulić (Prehranska terapija)
Ključna živila za zdrav razvoj
Dojenčki v prvih mesecih in letih svojega življenja hitro rastejo in se razvijajo, zato je ključno, da jim ponudimo hrano, bogato z vitamini, minerali in drugimi pomembnimi hranili.
- Avokado: Zdravje v vsaki kremasti žlički. Avokado je prava zakladnica zdravih maščob, ki so ključne za razvoj možganov in živčnega sistema dojenčka.
- Sladki krompir: Naravna energijska bomba. Sladki krompir je sladkega okusa, zato ga večina dojenčkov takoj vzljubi. Poleg tega vsebuje veliko vitamina A v obliki beta-karotena, ki je ključen za zdravje oči in kože.
- Jabolka: Klasika, ki nikoli ne razočara. Jabolka so vsestranski sadež, ki ga lahko uživajo dojenčki vseh starosti, ko jim je že uspešno predstavljena zelenjava. So bogata z vitaminom C, ki krepi imunski sistem, in vsebujejo naravne sladkorje, ki dajejo energijo. Poleg tega so lahka za prebavo in vsebujejo veliko antioksidantov.
- Rdeča pesa: Barvita in zdrava popestritev. Rdeča pesa je pravo hranilno bogastvo, polno železa, folne kisline in antioksidantov. Njena živahna barva navduši malčke, njena hranilna vrednost pa podpira zdravje krvi in imunski sistem.
- Oves: Sitost in energija za cel dan. Oves je popolno živilo za zajtrk ali malico, saj je poln vlaknin, kompleksnih ogljikovih hidratov in železa. Vse to zagotavlja dolgotrajno energijo in podpira zdravo prebavo. Ovseni kosmiči so tudi vsestranski in jih lahko prilagodite okusom svojega dojenčka.
Hranjenje dojenčka je lahko zabavno in ustvarjalno, hkrati pa ti omogoča, da malčku ponudiš najrazličnejše okuse in hranilne snovi. Ključno je, da živila uvajaš postopoma, pri tem pa spremljaš morebitne alergijske reakcije. Z avokadom, sladkim krompirjem, rdečo peso, jabolki in ovsom boš svojemu malčku zagotovil/a močno osnovo za zdrav razvoj. In ne pozabi - zdrave prehranjevalne navade, ki jih razvijemo v otroštvu, nas pogosto spremljajo vse življenje. Zato začni že danes - mali trebuščki ti bodo hvaležni!
Priporočila za uvajanje goste hrane
Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus naj bo nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.
Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme. Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana). Kruh je primeren od 10. meseca dalje. Kravje mleko se lahko uporablja kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja).
Gluten (vsebujejo ga: pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine) uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen. Jajca (rumenjak in beljak) so primerna od 6. meseca starosti. Sladkor in sol dodajamo po 1. letu starosti. Med je primeren po 1. letu starosti. Ribe lahko ponudimo po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos). Morski sadeži so primerni po 1. letu starosti. Gosta hrana s koščki se priporoča do 10. meseca starosti, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Prehod na družinsko prehrano in samostojnost
Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh. Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico. Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestimo z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo. Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).
Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja. Sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus. Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Seveda uvedite najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo. Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo, kuhano korenje, bučke, cvetačo, brokoli, kolerabico. Materinemu ali nadomestnemu mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašico.
Nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves …). Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije.
V tem obdobju pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dvakrat do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).
Ko smo v dojenčkovo prehrano uvedli nekaj osnovnih živil, jih pričnemo kombinirati v mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kašice. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagam, da uporabite mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g). Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja!