Prvi mesec življenja novorojenčka je obdobje izjemnih sprememb, tako za malčka kot za njegove starše. Ker novorojenček veliko spi in še ne govori, se starši včasih lahko sprašujejo, ali se njihov otrok ustrezno razvija. Čeprav je vprašanje, kako hitro se bo otrok razvijal, odvisno od mnogih dejavnikov in je tudi zelo individualno, lahko rečemo, da v prvem mesecu življenja najprej opazimo prirojene reflekse in razvoj čutil.
Prirojeni refleksi: Temelj zgodnjega razvoja
Prirojeni refleksi so pomemben pokazatelj zdravja in razvoja novorojenčka. Nekateri refleksi so značilni samo za dojenčke in izginejo že v prvih šestih mesecih življenja, saj jih otrok kasneje ne uporablja oziroma niso potrebni za njegovo preživetje. Drugi refleksi pa se ohranijo tudi potem. Prirojeni refleksi so povezani z instinktivnimi potrebami po hrani, varnosti in telesni bližini, po drugi strani pa so tudi pokazatelj nevrološkega in gibalnega razvoja.
Prijemalni refleks (Darwinov refleks)
V prvih dneh po rojstvu ima novorojenček izredno močan oprijem, kar lahko vidite, če mu v dlan položite prst. Takrat vas bo refleksno močno stisnil. Ta refleks je evolucijski ostanek, ki je nekoč pomagal dojenčkom, da so se oklepali svojih mater med premikanjem. V približno tretjem mesecu življenja pa bo prijemalni refleks začel izginjati in ga bo nadomestilo namerno prijemanje predmetov.
Sesalni refleks
Prirojeni sesalni refleks dojenčku pomaga, da si poišče hrano. Ta globoko zakoreninjeni refleks se sproži, ko se nekaj dotakne otrokovih ustnic ali neba, in mu omogoča, da se pravilno prisese ter začne sesati. Je ključen za preživetje in zagotavljanje ustrezne prehrane.
Iskalni refleks
Ob telesnem stiku, na primer ko ga božate po licu, bo novorojenček avtomatično začel iskati materino bradavico. Ta refleks mu pomaga pri iskanju vira hrane, kar je ključno za zgodnje dojenje in navezovanje stika z materjo.
Morojev refleks (refleks presenečenja)
Ob določenih zunanjih dražljajih, kot so nenaden zvok ali nagel gib, se dojenček prestraši. Reakcija vključuje iztegovanje rok in nog, odpiranje dlani, izteg rok proti sredini in pogosto tudi glasen jok. Morojev refleks je pomemben pokazatelj nevrološkega razvoja. Če ta refleks ni prisoten ali je asimetričen, je to lahko znak za nadaljnje preiskave. Sčasoma, ko se otrokov živčni sistem razvija, ta refleks izgine.
Razvoj čutov: Okno v svet
Čeprav novorojenček še ne more komunicirati z besedami, so njegovi čuti že aktivni in mu omogočajo zaznavanje okolice. Če starši vedo, kaj novorojenčki zaznavajo in čutijo, bodo otroka lažje pomirili in mu zagotovili tisto, kar najbolj potrebuje: nežnost, ljubezen in varnost.
Vid
Novorojenček lahko opazuje predmete in obraze, ki so od deset do petnajst centimetrov oddaljeni od njegovega obraza. To je približno razdalja, ki jo loči od obraza starša med dojenjem ali objemom. Že v prvem mesecu lahko obrača glavo in opazuje, kar kaže na začetni razvoj očesnih mišic. Vid je sprva zamegljen, osredotoča se na obrise in kontraste. Zato so mu še posebej privlačni obrazi in predmeti z močnimi črno-belimi vzorci.
Sluh
Ljubeč glas novorojenčka pomirja in razveseljuje. Zato se le pogovarjajte s svojim otrokom, mu pripovedujte pravljice, mu pojte in vrtite nežno glasbo. Novorojenčki že v maternici slišijo zvoke, po rojstvu pa se na zvoke odzivajo z gibanjem ali spremembo srčnega utripa. Zanje je še posebej pomemben glas staršev, ki ga prepoznajo in ga povezujejo z varnostjo in toplino.
Dotik
Novorojenček potrebuje telesni stik. Dotik je eden najpomembnejših čutov ob rojstvu, saj novorojenčku zagotavlja občutek varnosti in povezanosti. Stik kože s kožo je čudovit način za krepitev čustvenih vezi med vami in vašim dojenčkom. Enomesečni dojenček obožuje telesni stik z vami, zato ga lahko umirite z masažo, crkljanjem in nežnim premikanjem njegovih rok in nog. Pomaga tudi pri uravnavanju telesne temperature in spodbuja prebavo.
Prvi mesec življenja: Obdobje prilagajanja in prvih odzivov
V zadnjih štirih tednih ste morda opazili nekaj pomembnih sprememb, ne le v videzu dojenčka, temveč tudi v njegovem odzivanju na okolico. Morda se je začel odzivati na vsakdanje zvoke, kot sta zvonec pri vhodnih vratih ali zvonjenje telefona. Dojenček se razvija, s tem pa se krepijo tudi njegove mišice. Nekateri dojenčki se že pri tako rosni mladosti znajo nasmehniti! Vaš dojenček se bo nasmehnil, ko bo za to pripravljen, lahko pa ga spodbudite z žgečkanjem, božanjem in igro.
Kako pomiriti jokajočega dojenčka - dr. Robert Hamilton demonstrira "zadrževanje" (uradno)
Novorojenčki so kratkovidni, kar pomeni, da vidijo le zamegljene oblike - ob rojstvu pa vidijo le približno 8 do 12 centimetrov daleč. Čeprav so vidne sposobnosti vašega enomesečnega dojenčka še vedno omejene, se izboljšujejo. Morda boste opazili, da njegov pogled pogosto šviga na vse strani. To je zato, ker se še ni naučil, kako se osredotočiti na eno stvar.
Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za prvih šest mesecev življenja priporočata izključno dojenje. Če dojite, vaš dojenček dobi vsa hranila, ki jih potrebuje za razvoj v prvih šestih mesecih življenja, neposredno iz materinega mleka. Raziskave kažejo, da sta za razvoj otrokovih možganov, oči in živčnega sistema pomembni zlasti dve vrsti dolgoverižnih polinenasičenih kislin (LCP) - AA (omega 6) in DHA (omega 3), ki sta naravno prisotni v materinem mleku.
Pomembno je vedeti, da se vsi dojenčki ne razvijajo enako hitro in da obstaja širok razpon tistega, kar šteje za »normalno«. Vaš otrok lahko na nekaterih področjih prehiteva, na drugih pa rahlo zaostaja, kar je normalno. Ob rojstvu so novorojenčkovi možgani veliki za četrtino možganov odraslega. Pri treh letih pa se povečajo že na 80 % te velikosti. Na razvoj vplivajo njihove vsakodnevne izkušnje. Prva leta so izjemna priložnost za starše, da kar se da podprejo otrokov razvoj.
Sodelovanje z dojenčkom podpira njegov razvoj. Svetujemo, da z otrokom sodelujeta oba starša od prvih dni dalje, če je le mogoče. Naklonjenost in ljubezen lahko izražate na različne načine. Predvsem pa upoštevajte njegove potrebe. Vsak otrok je poseben. Ne primerjajte ga z drugimi, naj se razvija v svojem ritmu.
- Opazujte svojega dojenčka. Sesa ročice, izteguje jeziček? Odpira usta? Morda je lačen. Pristavite ga k prsim. Opazuje vas z velikimi očmi in vam sledi? Morda bi rad samo opazoval. Morda si želi vašega sodelovanja. Poglejte ga. Nasmehnite se. Gruli, oči se mu svetijo, vriska, maha z ročicam, videti je radoveden, igriv? Odzovite se s podobnim. Počakajte na njegov odgovor. Umika pogled? Obrača glavico proč? Morda ima zaenkrat dovolj igre. Zapira očke, si jih menca, se kremži? Morda je utrujen in potrebuje počitek.
- Na dojenčkove potrebe se vedno pravočasno odzovite.
- Če ste razburjeni, jezni ali naveličani, si privoščite odmor. Med tem ga varno odložite v posteljico. Nekateri dojenčki veliko jokajo. Nikoli ga v jezi ali obupu ne stresajte.
- Nujno potrebuje veliko vaše telesne bližine. Pogosto ga imejte v naročju, na primer med igro, branjem in hranjenjem. Crkljajte ga, bodite nežni in se odzivajte na njegova sporočila. Razumljivo je, da tudi vi potrebujete čas samo zase in trenutke miru. To je v času, ko smo veliko skupaj, še posebej pomembno. Pomaga, če se že vnaprej dogovorite, kdaj bo kdo na vrsti za odmor.
- Vsakodnevna nega je priložnost za igro in nežnosti. Naj bodo med previjanjem in umivanjem vaši gibi in dotiki ljubeči in spoštljivi. Žgečkajte ga, pobožajte, pogovarjajte se z njim. Morda lahko v nego vključite masažo.
- Zdaj, ko smo več doma, lahko starejšim otrokom omogočimo uživanje v kopeli in vodne igre. Poskrbite za varnost, niti za hip jih ne pustite brez nadzora.
- Naj raziskuje svoje telo. Z njim se igrajte. Pogosto naj bo na nedrseči podlogi na tleh. Pri tem poskrbite za varnost. Igrajte se prstne igre, izštevanke - se spomnite tiste »Miška kaško kuhala …«? Ali pa »Biba leze, biba gre, da bi prišla do vode …«? V igro z dojenčkom in skrb zanj vključite starejše otroke. Pohvalite njihov prispevek, da bodo ponosni nase. Sodelovanje z dojenčkom bo obogatilo tudi njihove izkušnje.
- Ko smo več doma, sta skupna ustvarjanja ritmov in glasbe v veselje vsem. Uporabite lahko stvari iz gospodinjstva, kot so lesene kuhalnice, žličke, sami naredite ropotuljice. Pazite na varnost, npr. če uporabljate drobne predmete.
- V času epidemije so knjižnice zaprte. Morda imate svoje knjige iz otroštva ali so tu knjige starejših otrok.
- Dojenčki so navdušeni nad ljudmi. Vašega dojenčka še posebej zanima vaš obraz, uživajo v bližini sorojencev in drugih družinskih članov. Opazuje lahko domače živali. Odhod na vrt, dvorišče ali sprehod je zanj pravo doživetje za vse čute: opazuje, vonja, posluša, čuti gibanje. Za sprehode v naravo izbirajte manj obljudene poti. Poskrbite za priporočeno razdaljo do drugih ljudi. Upoštevajte aktualna navodila glede omejitev druženja in gibanja.
- Pomagajte mu pri oblikovanju ritma. S starejšimi otroki se dogovorite, kdaj v dnevu bodo ure/ura za počitek. Če imate na voljo dovolj prostora, naj se vsak umakne v svoj kotiček. Seveda je pri tem potrebno misliti na to, da dojenček še ne more upoštevati našega urnika.
- V skrbi za dojenčka naj se starša dopolnjujeta in izmenjujeta. Medtem ko eden od staršev skrbi za otroka, naj se drug brez slabe vesti posveti sebi (branju, telesni aktivnosti, počitku …). To je v razmerah, ko sta ponekod doma oba starša, nekoliko lažje uresničljivo. Če eden od staršev dela od doma, se vnaprej dogovorite, kdaj je čas za službeno delo, kdaj pa za družinsko življenje. Podpirajta drug drugega. Ob napetih trenutkih se spomnite: ne bo večno trajalo! Dobrodušen humor dela čudeže. Vsi v družini se dosledno držite navodil glede umivanja rok. Vzdržujte čistočo stanovanja. Stanovanje redno zračite.
Avtorica: dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. rehab.
Gibalni razvoj v prvem mesecu
V prvem mesecu življenja je gibanje novorojenčka lahko opisati kot "vse ali nič". Za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi ali nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega mišičnega tonusa pride pri gibanju do verižne reakcije, kar pomeni, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg. Sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. Ko se novorojenček giba, to počne s celim telesom; miruje le v spanju.
V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu. Otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje. Vendar že za kratek čas dvigne glavico, kar je pomemben prvi korak k razvoju nadzora nad glavo. Roke so lahko občasno stisnjene v pest s palci na sredini, vendar pa pest novorojenček spontano razklene. Prisotni so spontani gibi velikih amplitud, ki jih imenujemo zvijanje. Gibi niso pretirano sunkoviti, zakrčeni in grobi, pač pa so gladki, prehajajo iz enega giba v drugega, kot valovanje, brez izrazite in toge simetrije. Ti gibi izginejo približno ob tretjem mesecu starosti.
Duševni razvoj v prvem mesecu
Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrasti. Vidi predmete, oddaljene 20-30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira. Prve oblike komunikacije so zelo subtilne - dojenček lahko za trenutek zadrži pogled na maminem obrazu in občasno oddaja mehke glasove, podobne grgranju. To so prvi znaki razvoja socialnega stika in govora.
Igra in nega v prvem mesecu
Nekateri razvojni psihologi pravijo, da novorojenček še ni sposoben za igro v klasičnem smislu. Kljub vsemu se z novorojenčkom ukvarjamo in ga pritegnemo k sodelovanju. Božamo ga, gladimo, se pogovarjamo, mu pojemo. Nega novorojenčka je ljubeča in predstavlja telesno komunikacijo, ki poteka predvsem preko telesnega stika. Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu. S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije. Glasba, branje in petje ga pomirjajo.
Pritegnejo ga hitre, a ne sunkovite in drastične spremembe gibov in barv. Nad posteljico lahko obesite igrače, ki so kontrastne, na primer črna, bela in rdeča. Pastelne barve odsvetujemo, saj so premalo kontrastne in jih v naravi praviloma ne vidimo. Bolj kot igrače, ki oddajajo zvok in so pogosto preglasne, novorojenčke pritegne človeški glas.
Pomembno: Ne primerjajte svojega dojenčka z drugimi
Vsak otrok se razvija po lastnem ritmu. Nekateri dvignejo glavico že pri šestih tednih, drugi šele pri štirih mesecih - in oboji so popolnoma zdravi. Vendar je dobro spremljati večja odstopanja. Če dojenček do četrtega meseca:
- nikakor ne more dvigniti glavice,
- ne kaže zanimanja za glasove ali obraze,
- ima zelo ohlapne ali napete mišice,
je priporočljivo, da se posvetuješ s pediatrom ali fizioterapevtom za dojenčke.
Nega novorojenčka je nekaj novega za vsako mlado mamico. Vsak nasvet je še kako dobrodošel. Poporodno obdobje je zanimivo, pestro, pogosto pa tudi zelo zahtevno. Vsaka mamica pa po porodu doživlja nove občutke, se privaja na spremembe, včasih pa jo lahko pestijo tudi skrbi, strahovi in otožnost. Da bodo prvi dnevi in tedni z novorojenčkom nekoliko lažji, vam v članku navajamo nekaj nasvetov, ki vam jih bodo zagotovo olajšali. Brez skrbi, vsega, kar morate znati, se boste naučile sproti. Zaupajte si!
Nega novorojenčka: Od popka do prvega kopanja
Nega novorojenčka se začne že v porodnišnici, ko je potrebno dojenčku zamenjati prvo pleničko in oskrbeti popek. Tam vam bodo za vso pomoč in nasvete na voljo izkušene medicinske sestre, ki vas bodo naučile najpomembnejših prijemov. Če imate kakšno vprašanje, jih brez skrbi vprašajte, saj se boste tako tudi doma počutile bolj samozavestne.
Od rojstva pa vse do odhoda domov je novorojenček skupaj z mamo, tako podnevi, kot ponoči. Seveda vam bodo v pomoč medicinske sestre. Umile bodo vašega dojenčka, vam pokazale kako ga previti, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, naučile pa vas bodo tudi nege popka, ki je zelo pomembna. Tako boste ob odhodu domov že poučene o negi in dojenju otroka. Seveda je vsak dan z dojenčkom drugačen in pred vami so številni novi izzivi.
Nega popka pri novorojenčku
Vse o čiščenju popka vam bodo zaupale medicinske sestre v porodnišnici, veliko o tem pa vam bo povedala tudi patronažna sestra, ki vas bo po porodu obiskovala na domu. Podajamo nekaj osnovnih smernic za čiščenje popka, a ne pozabite, da se dojenčki med seboj razlikujejo. V primeru dvomov, se vedno posvetujte z zdravniškim osebjem. Za čiščenje popka potrebujete: sterilne zložence (5x5 cm), fiziološko raztopino ali 70% alkohol ter vatirane palčke.
Postopek čiščenja se razlikuje glede na stanje popka ob odhodu iz porodnišnice:
- Popek je še privezan oziroma zapet: Previdno primete za vrvico oziroma sponko in obrišete s sveže pokapanim zložencem. Vsak zloženec uporabite le za eno potezo, nato ga zavržete. Najbolje je, da to storite ob vsakem previjanju.
- Popek je odpadel: Z levim palcem in kazalcem razprete predel popka. Nato popek temeljito obrišete s pokapano zložencem s krožnim brisom. Postopek po potrebi ponovite z novim zložencem. Najbolje, da to storite ob vsakem previjanju.
- Popek je zaceljen: Popek po vsakem kopanju očistite s pokapano vatirano palčko.
Dokler popek ni popolnoma suh, novorojenčka umivajte le s krpico in ga ne kopajte. Pri prvem kopanju bo prisotna patronažna sestra, ki bo presodila, kdaj je za to pravi čas.
Hranjenje v prvem mesecu: Temelj zdravega razvoja
Edina in osnovna hrana za dojenčke je materino mleko. Dojenje je tako, v prvih mesecih otrokovega življenja, nepogrešljivo. V kolikor dojenje ni mogoče, lahko dojenčka hranite tudi z načrpanim mlekom ali nadomestnim mlekom, posebej prilagojenimi za novorojenčke. V kolikor dojenje ni možno, se ne obremenjujte z mislijo, da ste zaradi tega kaj slabša mama. Vaš dojenček bo srečen in zdrav tudi, če bo hranjen z nadomestnim mlekom, pomembno je le, da ste ob njem.
Med dojenjem poskrbite, da bo tako vam, kot dojenčku udobno. Prostor naj bo miren, saj se bo dojenček sicer težko pomiril, pa tudi vam bo manj prijetno. Pri dojenju se nikar ne obremenjujte z urnikom in štetjem minut, ki jih dojenček preživi na dojki. Dojenje je za novorojenčka namreč mnogo več - tolažba, povezanost, pomiritev. Zato dojite takrat, ko vaš dojenček to potrebuje. Tudi, če se vam zdi naporno, ne pozabite, da bo to obdobje hitro minilo.
Spanec v prvem mesecu: Ključen za rast in razvoj
Vsaka bodoča mamica že vnaprej ve, da jo v prvih tednih oziroma mesecih čaka kar nekaj neprespanih ur. Novorojenčki in dojenčki namreč nimajo enakega spalnega ritma, kot ga imamo odrasli. Kljub temu pa novorojenčki veliko spijo, navadno okoli 20 ur na dan, zbujajo pa se približno na 3 ure. Po previjanju in hranjenju običajno zaspijo nazaj. Prve tedne bo tako vaš dnevni in nočni ritem prilagojen negi novorojenčka vsake 3 ure. A brez skrbi, ne bo za vedno tako. Zato, če se lahko, počivajte, ko dojenček spi. Tako si boste vsaj malo odpočili in nabrali nekaj energije za nego in hranjenje.
Novorojenčki v resnici niso tako občutljivi na okolje, kot se nam zdi na prvi pogled. Prostorov, v katerih bivate, ni potrebno dodatno segrevati, ampak je bolje, da ohranjate primerno sobno temperaturo. Edini prostor, ki ga morate dodatno segreti je kopalnica oziroma soba, kjer boste dojenčka kopali. Novorojenčki namreč ne zmorejo sami uravnavati svoje telesne temperature, zato jim v hladnem prostoru ob slačenju in kopanju ne bo prijetno. Poskrbite, da bo v prostorih, kjer bivate z dojenčkom, dovolj vlažen zrak. Posebej pozorni morate biti pozimi, ko je zaradi ogrevanja zrak bolj suh.
Sprehodi in gibanje na svežem zraku
Ne glede na letni čas, se lahko z dojenčkom odpravite na sprehod, ko se boste počutile pripravljene. Seveda se ven nikar ne odpravljajte v primeru zelo slabega vremena, hude vročine ali močnega vetra. Pomembno je, da pozimi dojenčka dovolj oblečete in ga zaščitite pred vetrom. Na začetku naj sprehod ne bo predolg, da se bosta oba z dojenčkom lahko v miru navadila na novo aktivnost. Ko bosta pripravljena, pa se lahko redno odpravita na daljši sprehod. Vam bo prijalo in koristilo gibanje, dojenčka pa bo svež zrak prijetno uspaval.
Starševsko počutje in podpora
Po rojstvu otroka je najbolj pomembno, da damo mamici in novemu članu družine priložnost, da se spoznata in povežeta. Za mamico in novorojenčka je pomembno, da sta čim več časa fizično skupaj. Če je le možno, naj vam kdo pomaga in postori hišna opravila, medtem ko vi hranite dojenčka ali skupaj z njim počivate.
Če se po porodu ne počutite najbolje in se vam zdi, da vas obletavajo nenavadne misli, se nikar ne počutite slabo. To je povsem normalno, saj je rojstvo otroka velika sprememba, na katero se je težko povsem pripraviti. V nosečnosti in po porodu se ne spreminja le telo, ampak tudi vaše doživljanje sveta, vas v novi vlogi, spremenijo se prioritete in ritem življenja. Kar 10 do 15 odstotkov žensk se po porodu sreča z vsaj eno epizodo poporodne depresije, ki lahko nastopi tudi po več kot pol leta po porodu. Tudi ob tako veselem dogodku, kot je rojstvo otroka, se ženske spopadajo s tesnobo, potrtostjo, strahom, žalostjo in obupom. Če se vam zdi, da se počutite slabše, kot bi bilo normalno in se nikakor ne morete veseliti dni z vašim dojenčkom, se obrnite na osebe, ki so vam blizu in se pogovorite. Nikar naj vam ne bo odveč poiskati tudi strokovno pomoč. Poporodna depresija je pojav, ki ga sproži kombinacija nenadnih hormonskih sprememb v kombinaciji z vsemi spremembami, ki jih življenje z dojenčkom prinaša.
Nega novorojenčka se na prvi pogled zdi malce strašljiva, a brez skrbi - navadile se jo boste prej, kot si mislite. Dobila bova dojenčka! Od trenutka, ko postaneš mamica, se tvoje življenje vrti le okrog otroka in njegovih potreb. Privajaš se na spremembe, spoznavaš otroka in navezuješ stik z njim, uriš se v hranjenju, previjanju in uspavanju ter spremljaš vsak njegov gib. Prav ničesar ne želiš zamuditi; nobenega nasmeška, nobenega glasu, nobenega obrata s trebuščka na hrbet. To so neprecenljivi trenutki in predobro razumem, kako se počutiš, ker sem tudi sama pri obeh otrocih želela biti ves čas prisotna, ves čas na voljo, ves čas najboljša mama. Svet se je skrčil le na drobno bitjece, ki me je ves čas želelo ob sebi, jaz pa sem ga kar naprej pestovala, ga ure in ure samo opazovala in pri tem pozabila nase.
Ključne točke, ki vama bodo pomagale prebroditi prvi šok:
- Veselita se novice, pred vama je čarobno obdobje polno raznovrstnih občutkov.
- Posvetita čas sebi in se tudi miselno povežita s svojim prihajajočim dojenčkom.
- Pripravita vse potrebno vsaj kakšen mesec pred predvidenim rokom, da se izogneta stresnim pripravam tik pred porodom.
- Uživajta življenje, preberita dobro knjigo, pojdita s prijatelji na čaj.
- Preprosto ljubita sebe in življenje!
V navalu čustev, v oblačku neskončne sreče in ob kupu novih obveznosti, mamica prehitro pozabi na svoje počutje, svoje zdravje in svoje zadovoljstvo. Prepričane smo, da se moramo popolnoma predati otroku in pri tem pozabljamo, da zanj ne bomo mogle poskrbeti, če ne bomo najprej poskrbele zase. Si želiš, da bi lahko v miru spila kavo, pojedla kosilo ali si vzela 10 minut v kopalnici? Ne imej slabe vesti. Zato nimaš otroka nič manj rada, zato otrok ne bo čutil pomanjkanja ljubezni in bližine in zato nisi slaba mama. Si samo mama, ki se trudi najbolje poskrbeti za svojega otroka. In obstajajo pripomočki, ki ti bodo pri tem pomagali, ki bodo tvojemu otroku zagotovili varnost in udobje, ki ga bodo pomirili, ko ne boš ob njem, ki ti bodo olajšali marsikatero opravilo in ti omogočili nekaj minut za jutranje urejanje, hranilen zajtrk, hišna opravila in večerno sprostitev. Gre za pripomočke, ki otroka navajajo samostojnosti in samozadostnosti, tebe pa nekoliko razbremenijo in ti omogočajo, da v materinstvu resnično uživaš.
Tvoj otrok potrebuje spočito, energično in srečno mamico in tvoja naloga je, da mu prav to omogočiš.
Rast in razvoj skozi prvo leto
Leto dojenčka je polno raznovrstnih izzivov - tako za družino kot za dojenčka. Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. V drugem mesecu se pričenja obdobje dojenčka. Druga polovica leta pa je za starše izredno dinamična. Dojenček postane pravi raziskovalec. Sprva kobaca, nato pričenja hoditi.
Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa dojenčki v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj - približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec. Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj. Dojenček okoli šestega meseca že sedi ob opori, nekateri tudi že samostojno. Refleksni gibi jezička pričenjajo izginjati, dojenček uživa v družbi za mizo. Nadaljujemo z dojenjem oziroma hranjenjem po steklenički, uvajati pa začnemo tudi običajno hrano. Hranjenje z različnimi vrstami živil, različnih konsistenc in na različne načine, je pomembno ne le za rast telesa, pač pa tudi za razvoj organov govora.
Rast se v drugi polovici leta upočasni. V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo, od rojstva pa v dolžino zraste približno 25 cm. Tako večina 12-mesečnikov tehta okoli 12 kilogramov in je visokih okoli 80 centimetrov. V drugem letu življenja se bo rast še dodatno upočasnila, tako da bo otrok v višino zrasel približno 1 cm mesečno, kar je približno 12 cm v celem letu. Teža se bo v drugem letu življenja povečala le še za približno 3 kilograme.
Gibalni razvoj skozi prvo leto
Dojenček se sprva giblje spontano, brez večjih posegov v prostor. Najprej mora spoznati svoje telo in lastne odzive na okolje, preden lahko v okolje tudi aktivno poseže. Dojenček pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, okončine (roke oz. noge, nato dlani oz. stopala, prsti in nazadnje hrbet s hrbtenico). Z zorenjem tako zaznavnih kot gibalnih sistemov se spremeni način in tudi kakovost gibanja.
Trimesečnik leži na hrbtu in poskuša posegati po predmetih. Pri šestih tednih smo pozorni na kakovost in količino spontanega gibanja, pri čemer opažamo prehajanje iz zvijanja v drencanje. Drencanje pravimo prevladujočemu vzorcu spontanega gibanja, ki ga opazimo pri budnih dojenčkih v starosti od treh do petih mesecev in spominja na fine gibe trebušnih plesalk. V starosti 6 tednov je vidna orientacija dobra, saj se od 3. tedna dalje zelo izboljšuje, tako da je dojenček s pogledom že sposoben slediti v celotnem krogu in ne le v loku. Dojenček tako v svoje vidno polje zajame tudi igračke, po katerih lahko poseže z roko. Vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine je pri šestmesečnikih že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu; prav tako se spontano škiljenje ne pojavlja več.
Od spoznavanja lastnega telesa, ko pri treh mesecih usvoji nadzor glave in pričenja s poseganjem po predmetih nad sabo, dojenček postopoma nadaljuje z gibanjem v prostoru. Najprej usvoji bočno obračanje oziroma kotaljenje. S prvim obratom dojenček pogosto preseneti tako sebe kot starše, saj mu to uspe čisto naključno. Navadno dojenček najprej usvoji obrat s trebuščka na hrbet, šele kasneje tudi obratno. Nekateri dojenčki se namesto kotaljenja raje premikajo tako, da se odrivajo vzvratno. Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti.
Primitivni refleksi, ki jih vidimo pri novorojenčku, večinoma izzvenijo do šestega meseca starosti. Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Nato počasi sam preide v položaj tritočkovne opore, kar mu omogoči prehod v plazenje. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Zrelost živčno-mišičnih struktur omogoči, da obe strani telesa izmenično sodelujeta v gibanju. V nekaterih družinah opisujejo, da se otroci premikajo naprej po ritki, pri čemer imajo eno nogo spodvihano. To so večinoma zdravi otroci z nekoliko nižjim mišičnim tonusom. Nekaj otrok se premika kot medvedi, z iztegnjenimi koleni in oporo na rokah in vsaj eni nogi. To gibanje je precej zahtevno, saj podaljšuje mišice noge ter hkrati zahteva dober občutek za ravnotežje. Funkcionalno je to gibanje podobno tistemu, ko nekajmesečni dojenčki ležijo na hrbtu in dajejo stopalca v usta.
Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji.
S kobacanjem in hojo malček usvoji prostor. Pred njim ni nič več varno, zato poskrbimo za osnovne varnostne ukrepe (ograja na stopnišču, nadzor pri uporabi stopnic, nadzor pri gibanju na prostem). Manjše poškodbe, kot so odrgnjena kolena, postanejo sicer v tem obdobju del vsakdana radovednega otroka, ki se šele uči veščin stanja in hoje.
Govor in fine motorične spretnosti
Dojenček v starosti šestih do dvanajstih mesecev usvoji tudi gibe drobnih mišic govoril in rok. Od okornega držanja žlice do tega, da se zmore nahraniti sam. Pri devetih mesecih pričenja uporabljati pincetni prijem, ko natančno prime rozino le s palcem in kazalcem. Z malo pomoči zna že lepo piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju, uporabljati pa prične tudi geste: pomaha v slovo, pošlje poljubček, pokaže, kaj ga zanima. Geste so praviloma predhodniki besed.
Spremljanje razvoja in strokovna pomoč
Spremljanje gibalnih mejnikov nas je naučilo, da med otroki obstajajo velike razlike. Nismo pozorni le na to, kaj otrok zmore, pač pa tudi na to, kako to izvede. Kljub temu, da starši radi primerjamo svoje otroke z drugimi, se pri oceni otrokovega zaostanka nikoli ne zanašamo le na gibalni razvoj ali na izpolnjevanje razvojnih mejnikov, pač pa upoštevamo otrokov razvoj v celoti in vedno za mnenje vprašamo tudi ustreznega strokovnjaka. Dojenčke, pri katerih strokovnjak prepozna dejavnike tveganja za nastanek težav v razvoju, napotijo v razvojno ambulanto.
Avtorica: dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. rehab.
Edini, ki je usposobljen za spremljanje in zdravljenje vašega otroka, je zdravnik specialist pediater. Na voljo so pediatri, ki delajo v zdravstvenih domovih ali v zasebnih pediatričnih ordinacijah. Vprašajte za: naročanje ob uri, dosegljivost izven ordinacijskega časa, nadomeščanje v primerih odsotnosti, možnost obiska na domu, možnost nasveta po telefonu, ali opravljajo sistematske preglede, redna cepljenja… Ob koncu prvega meseca bo vaš otrok opravil prvi pregled pri pediatru. V otrokovem prvem letu si bodo sistematski pregledi sledili na tri mesece, poleg tega bo otrok opravil tudi cepljenja.
Materino mleko je za dojenčka najboljša hrana. V primeru, da dojenje ni možno, otroka hranimo s prilagojenim mlekom po predhodnem posvetu z otrokovim pediatrom. Novorojenčka dojimo vsakokrat, ko pokaže, da je lačen. Dojenček postopoma vzpostavi redni urnik hranjenja. Če imate težave pri dojenju, poiščite pomoč pri svojem pediatru, patronažni sestri, ki vas obiskuje na domu, ali pri svetovalkah za dojenje, ki brezplačno svetujejo po telefonu.
Novorojenček z vohom zaznava vonj svoje matere, zato je pomembno, da v tem obdobju mati ne uporablja močnih dišav. Umirjajo ga višji glasovi in nežna glasba. Pri mesecu in pol se že odziva na tihe zvoke. Ob glasnih zvokih pa se vznemiri. Ko zagleda svetlobo, zamežika. Ob ogovarjanju se oglaša z gruljenjem. Ko novorojenčka položimo v trebušno lego, dvigne glavico od podlage in jo obrne na drugo stran.
Življenje za vašega dojenčka je v prvem mesecu dokaj preprosto. Vse kar je pomembno je hrana, spanje, čista pleničke in veliko ljubezni. Novorojenčki prve dni niso videti kot v filmih. Pogosto traja nekaj tednov, da se otrok spremeni v angelskega lepotca. Od sploščenega nosu (poskusite se stisniti skozi rojstni kanal in preverite, ali bo vaš nos ostal popoln) do stožčaste glave (še posebej vidno, če je bil porod daljši), se bo videz vašega novorojenčka hitro spreminjal. Že prvi dan ima vaš dojenček vrsto refleksov, ki so namenjeni njegovi zaščiti in zagotavljanju potrebne nege.
Vizija: Njene zabuhle oči se lahko ujemajo z vašimi. Vid je nekoliko zamegljen, vendar lahko vidi vaš obraz in druge predmete od blizu. Držite jih 20-30 cm pred seboj, kar je njen vidni domet.
Dotik: Ta čut je najbolj razvit ob rojstvu. Zaskrbljeni zaradi oteklega mošnje vašega otroka ali otečenih sramnih ustnic vaše deklice? To je povsem normalno in začasno. Hormoni, ki še vedno krožijo v telesu vašega novorojenčka, so odgovorni za te spremembe. Čeprav je vaš dojenček ob rojstvu tehtal 3-4 kg, ne bodite presenečeni, če bo izgubil nekaj teže (približno 5 do 10 odstotkov). Razlog za zmanjšanje je normalna izguba tekočine po porodu. Teža vašega novorojenčka naj bi prenehala padati do 5. dne starosti, približno od 10. do 14. dne pa naj bi ponovno pridobil porodno težo.
Novorojenčki veliko spijo - vendar ne naenkrat. Pričakujte, da bo dojenček spal približno 14 do 17 ur na dan, pogosto pa se bo prebudil za hranjenje.
Mejniki otrokovega razvoja so določena ključna vedenja, ki so značilna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju pri večini zdravih otrok. Večina zdravih otrok se razvija tipično. Na videz se nam zato zdi uporaba razvojnih mejnikov privlačna, saj z njimi otroke lahko razvojno uvrstimo in primerjamo med seboj. Vemo pa, da so med tipičnimi otroci lahko izjemno velike razlike. Tako zdravi malčki shodijo med devetim in osemnajstim mesecem, kar razvojni mejnik - hojo - umesti v izjemno dolgo časovno obdobje. Zato se danes izogibamo togim starostnim pričakovanjem in normiranju otrok, zadržali smo le orientacijske vrednosti in pričakovanja. Razvojne značilnosti so največje in zanesljive na področju gibalnega razvoja. Na področju govornega, čustvenega in spoznavnega razvoja so razlike izjemno velike in tudi kulturno pogojene, tako da ne odsevajo zgolj razvojnih procesov. Zato so ocene razvoja na teh področjih manj zanesljive oziroma je njihova interpretacija bolj zahtevna. Celo gibalni razvoj, ki pri večini otrok poteka v določenem zaporedju, se v hitrosti razvoja izjemno razlikuje in tako niti gibalni razvoj ni povsem zanesljiv pri oceni in napovedovanju otrokovega razvoja.
Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Spodanji pregled služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.
tags: #znacilnosti #novorojencek #v #prvem #mesecu