Pitje alkohola med nosečnostjo predstavlja resno grožnjo za zdravje in razvoj nerojenega otroka. Čeprav se vedno več govori o tem, da je med nosečnostjo bolje popolnoma opustiti alkoholne pijače, se v praksi še vedno pojavljajo dvomi in vprašanja glede varnih količin in časovnih okvirov izpostavljenosti alkoholu. V Sloveniji od leta 2014 obeležujemo 9. september kot mednarodni dan ozaveščanja o škodi, ki jo lahko povzroči pitje alkohola med nosečnostjo - dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). S tem želimo širšo javnost spodbuditi k odgovornemu odnosu do pitja alkohola in nosečnosti ter tako preprečevati posledice, ki jih ima lahko pitje alkohola v času nosečnosti za otroka. Govorimo o tako imenovanem spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD).
Razumevanje spektra fetalnih alkoholnih motenj (FASD)
FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom. Te motnje se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv - če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.
Alkohol kot strup za nerojenega otroka
Alkohol, ki ga nosečnica zaužije z alkoholno pijačo, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja: »Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti, morda en kozarec vina ne povzroči večje škode.« Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost.
Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. Vsaka nosečnost je drugačna, zato tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki. Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade.
Obdobja nosečnosti in vpliv alkohola
Največja ogroženost za otroka zaradi izpostavljenosti alkoholu je sicer v prvem tromesečju, vključno od časa zanositve do prve izostale menstruacije, vendar je ogroženost prisotna skozi celotno nosečnost. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Alkohol lahko moti razvoj posteljice, njeno optimalno delovanje pa je pomembno, da ustrezno oskrbuje zarodek in kasneje plod s kisikom in hranili. Tudi ko je posteljica že formirana, alkohol prosto prehaja skozi njo. Alkohol je teratogena snov, ki prehaja skozi posteljico do zarodka ali ploda in lahko vpliva na razvoj vseh organov in sistemov v telesu.
V zgodnji nosečnosti, do izostanka menstruacije (približno 4 tedne nosečnosti), velja načelo “vse ali nič”. Če alkohol v tem obdobju povzroči opazen vpliv, ta običajno privede do odmrtja zarodka. Če zarodek preživi, lahko sklepamo, da vpliva ni bilo. Ta doba, ko je vpliv lahko samo vse ali nič, traja približno 14 dni po oploditvi, torej do izostanka perila. To pomeni, da vplivi iz okolja, v vašem primeru etilnega alkohola, v tem zgodnjem obdobju najverjetneje niso povzročili trajnih posledic, če nosečnost poteka naprej.
Kaj lahko alkohol stori plodu?
Alkohol in plodnost: Vpliv na oba partnerja
Alkohol vpliva na plodnost ženske in moškega ter lahko podaljša čas do zanositve. Večina parov ne ve za trenutek, ko zanosi. Od spočetja, veliko preden je nosečnost potrjena, ji lahko alkohol že škodi. Zato je za oba partnerja, če pijeta alkoholne pijače, najbolje, da prenehata s pitjem alkohola že predno začneta poskušati zanositi, in s tem povečata možnosti za zdravo nosečnost. Izsledki novejših raziskav nakazujejo, da lahko tudi pitje alkohola pri moških pred spočetjem vpliva na kakovost semenčic in zdravje otroka.
Dejavniki tveganja in družbena sprejemljivost
Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. »V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana.
Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ je poudarila: »Odnos vsakega izmed nas je pomemben in vpliva na družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pitja alkohola v času nosečnosti. Skupne aktivnosti z zaposlenimi v gostinstvu, ki lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo z odgovorno strežbo alkohola.« Na odgovorno strežbo alkohola nosečnicam je opozoril tudi mag. Peter Mihelčič, direktor in profesor z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled: »Na naši višji strokovni šoli študente ozaveščamo o odgovorni strežbi alkoholnih pijač.«
Raziskave kažejo, da je tveganje za pitje v nosečnosti višje pri ženskah, ki:
- so starejše od 30 let in mlajše od 18 let;
- imajo visoke dohodke ali pa so brezposelne in živijo v revščini;
- so v nasilnem razmerju;
- poleg alkohola jemljejo tudi druge snovi (cigareti, droga);
- so depresivne ali se spopadajo s preteklo travmo;
- imajo partnerja, ki je zasvojen z alkoholom.
Pozitivna podpora s partnerja in okolice je pomembna. Pivsko vedenje partnerja, družinskih članov in prijateljev močno vpliva na pitje alkohola pri nosečnici.
Odgovori na pogosta vprašanja in pomisleke
Pogosto se nosečnice sprašujejo o varnosti občasnega pitja alkohola v zgodnji nosečnosti, še posebej, če nosečnosti niso načrtovale. Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, v teh primerih pogosto pomirja: »Če bi alkohol tako hitro povzročal toliko in takšne okvare, kot se vi bojite, potem bi bila Slovenija polna tako okvarjenih otrok, saj smo znani po dokaj nezmernem pitju alkohola v primerjavi z drugimi narodi Evrope. Skratka, o omenjenem dogodku lahko nehate razmišljati, ker zanesljivo ni imel nobenega merljivega vpliva.« Prav tako poudarja, da je do izostanka menstruacije (4 tedne nosečnosti) načelo “vse ali nič” ključno. Če zarodek preživi, posledic najverjetneje ni.
Kljub temu pa je pomembno poudariti, da je vsako uživanje alkohola potencialno tvegano. Dokazano je, da nobena mejna raven ali količina alkohola med nosečnostjo ni varna. Vsaka nosečnost je namreč drugačna, zato za posamezno nosečnost ni mogoče predvideti natančnih posledic pitja alkohola. Alkohol lahko škodi otrokovemu razvoju kadarkoli med nosečnostjo, saj se različni organi in telesni sistemi razvijajo v različnih obdobjih.
Alkohol med dojenjem
Alkohol, ne glede na vrsto popite pijače, prehaja v materino mleko in v njem doseže enako koncentracijo kot je v materini krvi. »Najvišja koncentracija alkohola v materinem mleku se pojavi 30 do 60 minut po zaužitju alkohola. Možgani dojenčkov, ki se še razvijajo, so bolj občutljivi na alkohol kot možgani odraslih. Alkohol v materinem mleku lahko moti otrokove vzorce hranjenja in spanja, povezujejo ga tudi z razvojnimi težavami,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Spanje v isti postelji z otrokom po pitju alkohola poveča tudi tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka in zadušitev. Za žensko, ki doji in pije alkohol, je pomembno, da ve, da je edini način za odstranitev alkohola iz njenega mleka počakati, da telo predela alkohol, kar traja v povprečju dve uri na standardno pijačo. 1 standardna pijača, to je 10 gramov čistega alkohola, je 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Iztiskanje mleka in njegovo odlivanje po pitju alkohola ne odstrani alkohola iz materinega mleka, zato je tako mleko treba zavreči.
Ključno sporočilo: Popolna abstinenca je najvarnejša izbira
Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne vpliva samo na izpostavljene posameznike, temveč tudi na družine in negovalce, saj imajo osebe s FASD težave na različnih področjih: poklicnem, socialnem, v duševnem zdravju, pogosto so prisotna tudi tvegana vedenja (raba alkohola in drugih drog, tvegana spolna vedenja, kršitev pravil). Osebe s FASD pogosto ne zmorejo samostojnega življenja.
V celotni nosečnosti in v času načrtovanja nosečnosti ni varnega pitja alkohola. Najbolj zdrava odločitev za oba partnerja in za otroka je popolna odpoved alkoholu že pred zanositvijo, med nosečnostjo in med dojenjem. Ozaveščanje celotne skupnosti je ključno za preprečevanje in zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD.