Angina, znana tudi kot vnetje žrela in mandljev, je pogosta zdravstvena težava, ki pogosteje prizadene otroke kot odrasle. Čeprav je pri otrocih običajno manj resna, lahko v nekaterih primerih predstavlja resno tveganje za njihovo zdravje. Razumevanje vzrokov, simptomov, zdravljenja in preprečevanja angine je ključnega pomena za starše, da lahko zagotovijo najboljšo možno skrb za svoje najmlajše.
Kaj je angina in kdo jo najpogosteje zboli?
Angina je akutni vnetni sindrom žrela, ki ga povzročajo različni mikroorganizmi, najpogosteje virusi ali bakterije. Vnetje prizadene žrelo in mandlje (tonzile), kar povzroča bolečino, predvsem pri požiranju. Angina je ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav pri otrocih med 3. in 6. letom starosti, saj njihov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Pri otrocih, starih od 5 do 15 let, se najpogosteje pojavlja streptokokno vnetje žrela, medtem ko se pri otrocih, mlajših od 3 let, pojavi redko. Bolezen se najpogosteje pojavlja v hladnejših mesecih, kot so pozna jesen, zima in zgodnja pomlad.
Najpogostejši bakterijski povzročitelj vnetja žrela je Streptococcus pyogenes (betahemolitični streptokok skupine A), ki povzroča od 20 % do 40 % vseh akutnih vnetij žrela pri otrocih. Pri odraslih ta delež znaša od 5 % do 15 %. Vnetje žrela je tudi najpogostejša okužba, ki jo povzroča S. pyogenes. Rezervoar betahemolitičnih streptokokov skupin C in G so živali in ljudje, medtem ko smo za streptokoke skupine A (GAS) ljudje edini rezervoar. Pri ljudeh se S. pyogenes nahaja v nosno-žrelnem prostoru in na koži.
Vir okužbe so bolniki in osebe brez izraženih simptomov in znakov bolezni (klicenosci bakterij). Odrasli, ki so pogosto v stiku z otroki, na primer starši šoloobveznih otrok, imajo povečano tveganje za streptokokno vnetje žrela, okužba pa se pogosto razširi na druge ljudi v njihovem gospodinjstvu. Gneča, na primer v vrtcih in šolah, povečuje tveganje za širjenje bolezni.
Simptomi in znaki angine pri dojenčkih in otrocih
Simptomi angine se lahko razlikujejo glede na povzročitelja (virus ali bakterija) in starost otroka.
Značilni simptomi streptokoknega vnetja žrela pri otrocih:
- Bolečine pri požiranju ter bolečine v žrelu in vratu.
- Splošno slabo počutje, glavobol, mrzlica, visoka vročina.
- Žrelo je izrazito pordelo, uvula (jeziček v sredini zadajšnjega roba mehkega neba) je otekla, nebnici sta pokriti z belimi čepki ali s sivobelimi oblogami.
- Pikčaste krvavitve po mehkem nebu.
- Sprednje vratne bezgavke so povečane in boleče.
- Otroci pogosto bruhajo in jih boli trebuh.
- Odsotni so prehladni simptomi in kašelj.
Simptomi streptokoknega vnetja žrela pri otrocih do tretjega leta starosti:
- Vročina je lahko odsotna ali blaga.
- Sluznica žrela je skoraj nespremenjena.
- Povečane so vratne bezgavke.
- Pogost je gnojen izcedek iz nosu.
- Prisotna sta razdražljivost in pomanjkanje apetita.
Pomembno je razlikovati med virusno in bakterijsko angino. Pri virusni angini so običajno prisotni tudi simptomi prehlada, kot so izcedek iz nosu, kihanje, kašelj ali zamašen nos. Bolečina v grlu pri virusni angini je lahko manj huda kot pri gnojni angini. Pri gnojni angini pa so značilne belkaste ali rumenkaste gnojne obloge na mandljih. Te obloge so lahko videti kot grudice ali madeži.
Če otrok nima kašlja, nahoda, hripavosti ali razjed v ustih, je večja verjetnost, da gre za bakterijsko okužbo, kot je streptokokna angina.
Zapleti angine
Zapleti po streptokoknem vnetju žrela so redki, vendar se lahko pojavijo zaradi širjenja bakterij v bližnja in/ali oddaljena tkiva in organe. Med možne zaplete spadajo:
- Vnetje srednjega ušesa.
- Peritonzilarni absces in celulitis (ognojek in vnetje podkožja ob nebnicah).
- Retrofaringealni absces (ognojek bezgavk na zadnji in stranski steni žrela).
- Akutni sinuzitis in mastoiditis (akutno vnetje obnosnih votlin in vnetje mastoidne kosti).
- Streptokokna pljučnica.
- Gnojni meningitis in možganski absces (gnojno vnetje možganskih ovojnic in možganski ognojek).
- Endokarditis (vnetje srčnih zaklopk).
- Osteomielitis (vnetje kostnega mozga in kosti).
- Artritis (vnetje sklepov).
- Streptokokni sindrom toksičnega šoka (resna okužba s pyogenes, ki izločajo eksotoksine, ki poškodujejo tkiva, prodrejo v kri in lahko vodijo v sepso, večorgansko odpoved in smrt).
- Sepsa (skrajni sistemski odziv telesa na okužbo, ki sproži verižno reakcijo poškodb tkiva, odpovedi organov in lahko vodi v smrt).
Zelo redko se pojavijo tudi pozni imunsko pogojeni zapleti, kot je akutni poststreptokokni glomerulonefritis (vnetje ledvic, ki se pojavi 7-21 dni po okužbi) in akutna revmatična vročica (vnetna revmatična sistemska bolezen, ki se pojavi 2-3 tedne po okužbi).
Postavitev diagnoze
Diagnozo angine postavimo na podlagi značilne klinične slike. Za potrditev bakterijske okužbe, zlasti streptokokne angine, se uporabljajo laboratorijske preiskave. Pri odločanju, kako ukrepati ob sumu na streptokokno vnetje žrela, lahko pomaga Centorjev točkovni sistem, ki upošteva štiri merila: telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija, boleče/povečane sprednje vratne bezgavke, obloge na nebnicah in odsotnost kašlja. Vsota točk 3-4 pri odraslih kaže na veliko verjetnost streptokokne okužbe, medtem ko je pri otrocih ta metoda nekoliko manj zanesljiva.
Klinično diagnozo streptokoknega vnetja žrela potrdimo z dokazom antigena S. pyogenes v brisu žrela (hitri testi) ali z osamitvijo bakterije na kulturi. Hitri bakterijski test za S. pyogenes traja približno 20 minut in je enako natančen kot počasnejša analiza klasičnega brisa. Analiza krvi iz prsta je pomembna, kadar se sumi na mononukleozo, ki ima zelo podoben rezultat brisa žrela. Število levkocitov je zanesljivejši pokazatelj bakterijske okužbe.
Diferencialna diagnoza vključuje tudi virusne okužbe, kot so okužbe z virusi influence, adenovirusi, herpes simplex virusom (HSV) in citomegalovirusom (CMV). Pri nekaterih primerih so nepogrešljivi laboratorijski testi za potrditev diagnoz, kot so infektivna mononukleoza, agranulocitoza ali levkemija, ki se lahko v začetku kažejo kot nekrotizirajoče vnetje žrela.
Zdravljenje angine
Zdravljenje angine je odvisno od povzročitelja.
Zdravljenje bakterijske angine (streptokokne angine):
Zdravljenje z antibiotiki je nujno in strokovno utemeljeno, saj skrajša čas trajanja in intenzivnost simptomov, zmanjša verjetnost prenosa okužbe in preprečuje razvoj zapletov. Streptokokno vnetje žrela se praviloma zdravi s penicilinom 10 dni. Če je bolnik preobčutljiv na penicilin, izberemo drugo antibiotično skupino. Vnetje grla se zdravi z antibiotiki, ki delujejo hitro. Penicilini so prva izbira, za otroke, ki so alergični, pa pediater predpiše zdravila iz skupine makrolidov ali cefalosporinov. Sodobna zdravila omogočajo jemanje v dveh dnevnih odmerkih ali celo v enem, kar olajša zdravljenje. Zdravilo je treba jemati po predpisanem času, v predpisanem odmerku in dovolj dolgo (najpogosteje 10 dni). Bolečine v grlu bi morale postati blažje v roku od 24 do 36 ur po pričetku jemanja antibiotika, v tem času se zniža tudi telesna temperatura.
Simptomatsko zdravljenje:
Spremljajoče simptome, kot so vročina in bolečina, zdravimo z analgetiki in antipiretiki (na primer paracetamol ali ibuprofen). Za lajšanje bolečin v grlu se lahko uporabljajo pršila za grlo, ki vsebujejo anestetik, sirupi ali tablete za lajšanje bolečin.
Domača zdravila in ukrepi za lajšanje simptomov:
- Počitek: Zagotovite otroku dovolj počitka.
- Hidracija: Spodbujajte otroka, da pije dovolj tekočin, da ostane hidriran. Hidracija pomaga pri izločanju toksinov iz telesa in lajšanju bolečin v grlu. Topli napitki, kot je čaj z medom, lahko pomagajo pri lajšanju bolečega grla. Med ima tudi protivnetne lastnosti.
- Topla kopel ali prha: Lahko pomaga pri sproščanju mišic in lajšanju simptomov.
- Bomboni ali pastile za boleče grlo: Pomagajo pri blaženju bolečin in draženja v grlu. Izogibajte se dajanju sesalnih bombonov ali pastil premajhnim otrokom, da se izognete nevarnosti zadušitve.
- Topla obloga: Topla obloga na vratu lahko pomaga pri sproščanju mišic in lajšanju bolečin v grlu.
- Izpiranje ust s slano vodo: Pomaga pri zmanjšanju bolečine in vnetja v grlu.
Zdravljenje virusne angine:
Virusne angine običajno ni treba zdraviti z antibiotiki, saj le-ti niso učinkoviti proti virusom. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov z analgetiki, antipiretiki, počitkom in hidracijo. Simptomi virusne angine običajno trajajo od nekaj dni do približno enega tedna.
Preprečevanje angine
Čeprav noben ukrep ne more zagotoviti popolne zaščite pred angino, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za okužbo:
- Higiena rok: Učite otroka, da si redno umiva roke z milom in toplo vodo, še posebej po obisku stranišča, pred jedjo in po vračanju domov iz javnih mest. Uporaba razkužil za roke je lahko prav tako učinkovita.
- Izogibanje tesnemu stiku z bolniki: Izogibajte se tesnemu stiku z ljudmi, ki imajo angino ali druge okužbe zgornjih dihal. V času kužnosti je priporočljiva uporaba maske.
- Zdrave navade: Spodbujajte zdrave navade pri otroku, vključno s pravilno prehrano, zadostnim spanjem, redno telesno aktivnostjo in ustreznim ravnotežjem med delom in počitkom. To lahko okrepi imunski sistem in zmanjša tveganje za okužbe.
- Prezračevanje prostorov: Pogosto prezračevanje zaprtih prostorov pomaga zmanjšati koncentracijo patogenov v zraku.
- Izogibanje dimu: Izogibajte se izpostavitvi otroka cigaretam ali drugim dimom, saj lahko to draži dihalne poti in poveča tveganje za okužbe.
- Pravilno kihanje in kašljanje: Pokrivajte usta in nos z robčkom ob kašljanju in kihanju ter odlagajte robčke v smeti. Kašljajte in kihajte v zgornji del rokava ali komolec, ne v roke.
V primeru streptokoknega vnetja žrela je pomembno, da bolnik prvih 24 ur po začetku zdravljenja z antibiotikom ostane doma in se izogiba stikom z drugimi, da prepreči širjenje okužbe.
Posebne situacije
- Gnojna angina pri nosečnicah: Gnojna angina pri nosečnicah zahteva posebno pozornost. Čeprav se bolezen običajno ne prenaša neposredno na plod, je zdravje matere ključnega pomena za zdrav razvoj otroka. Pri nosečnicah je treba upoštevati varnost zdravil. Nekateri antibiotiki so varni za uporabo med nosečnostjo, drugi pa morda niso.
- Vnetje mandljev pri dojenčkih: Pri dojenčkih je angina redkejša, pogostejša pa je bakteriemija (vdor bakterij v kri brez lokalizacije vnetja), če pride do stika s streptokokom. Če sumite na angino ali druge znake okužbe pri dojenčku, je nujno obiskati pediatra.
KIMI Umivanje rok - pravilna tehnika
Kemoprofilaksa
Pri bolnikih in njihovih tesnih stikih, ki so preboleli akutno revmatično vročico ali akutni poststreptokokni glomerulonefritis, lahko odredijo ustrezno antibiotično zaščito, praviloma benzatinpenicilin. Drugo antibiotično skupino izberemo le pri pacientih, ki so na penicilin preobčutljivi. Trajanje kemoprofilakse se določi individualno.
Imunost
Imunost po prebolelem streptokoknem vnetju žrela se ne razvije. Oseba, ki je prebolela streptokokno vnetje žrela, lahko v prihodnosti večkrat znova zboli.
Pomembno je poudariti, da so informacije na spletnih straneh namenjene splošnemu informiranju in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom. V primeru sumljivih simptomov ali dvomov se vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali pediatrom.