Plavanje in vodne aktivnosti predstavljajo za dojenčke in majhne otroke izjemno priložnost za zabavo, hkrati pa tudi pomemben del celostnega razvoja. Poleg užitka je plavanje odlična rekreacija, s katero otroci razvijajo gibljivost, vzdržljivost, koordinacijo, mišice in dobro počutje. Vse zgodnejši stiki z vodo, ki jih otroci dandanes že zelo zgodaj doživljajo ob ponudbi različnih igralnih in plavalnih aktivnosti, jim lahko pomagajo razviti zaupanje in sproščenost v vodnem okolju. Voda je za dojenčke več kot le element; je njihovo prvo poznano okolje. Še mesece po rojstvu se dojenček instinktivno spominja, kako breztežno lebdi v plodovnici. Ravno tu pride prav plavanje dojenčkov - z igrivim učenjem, nežnimi gibi in veliko bližine.
Kako potopiti dojenčka v vodo - kako naučiti dojenčka plavati doma
Kaj je plavanje dojenčkov in zakaj je smiselno?
Plavanje dojenčkov ni klasičen plavalni tečaj, kjer bi se otroci učili samostojnega plavanja v tradicionalnem smislu, saj se plavanja običajno začnejo učiti šele pri štirih ali petih letih. Gre bolj za to, da se dojenčki navadijo na vodo, da jim vodno okolje postane domače, da jih ni strah, ko gredo v vodo, in da se privadijo na to, da se malo pošpricajo po obrazu ali celo potopijo pod vodo. Namen je, da jim voda postane prijetno in varno okolje.
Razlogov, ki govorijo v prid plavanju dojenčkov, je veliko. Voda zaradi svojih fizikalnih lastnosti, kot so plovnost, odpornost in temperatura, pozitivno vpliva na človeško telo. Strokovnjaki menijo, da redno plavanje dojenčkov spodbuja celostni razvoj otroka:
- Fizično: Krepi dihalni sistem, srčno-žilni sistem, kosti in mišice, ter krepi imunski sistem. Zaradi večjega pritiska na prsni koš v vodi se izboljšuje izdih, kar krepi otrokov dihalni sistem in poveča pljučne alveole, s tem pa se skoraj za 20% izboljša vitalna kapaciteta otroka. Vodni pritisk pozitivno vpliva tudi na srčno-žilni sistem, saj več krvi priteka v desni del srca in nato prek pljuč v levi del srca. To krepi srčno mišičje, posledično pa se zniža srčna frekvenca v mirovanju in poveča vzdržljivost. Intenzivno gibanje v vodi pripelje do enakomernega oblikovanja celotnega skeletnega mišičja, kar ortopedi vidijo kot osnovo za zdrav razvoj otrok brez slabe drže. Ker je temperatura vode v bazenu cca. 32°C, temperatura telesa pa 37 °C, je to zadosten dražljaj oz. dovolj velika razlika v temperaturi, da se izboljša termoregulacija in odpornost telesa, ne da bi to otroku škodovalo; s tem se krepi otrokov imunski sistem.
- Motorično: Omogoča tridimenzionalne gibalne dražljaje in intenziven stik kože s starši. Gibanje v vodi pripelje tudi do enakomernega oblikovanja celotnega skeletnega mišičja. Hrbtenica se začne hitreje razvijati iz okrogle oblike v obliko dvojne S, za razliko od dojenčka, ki ne hodi na vadbo.
- Duševno: Spodbuja povezovanje različnih področij možganov.
- Čustveno in socialno: Prispeva k čustvenemu in socialnemu zorenju. Vadba malčkov po Fredovem programu ni le tečaj plavanja, ampak tudi družinsko dogajanje, ki pripomore razen k telesnemu razvoju in ugodju tudi k okrepitvi družinskih vezi. Med drugim ta vadba tudi omogoča, da se starši spoznajo še z drugimi družinami. Strokovnjaki poudarjajo pozitiven pomen teh srečevanj tudi za blaženje poporodne depresije pri materah. Telesni stik med otrokom in starši vpliva na umirjenost in občutek varnosti pri otroku ter mu posreduje zanesljivost. Otrok bo na ta način lahko pridobil pozitiven odnos do vode in telesnih stikov.
Plavanje dojenčkov lahko pomaga tudi pri mobilizaciji in ima lahko terapevtski pristop. V vodi lahko, med drugim, ublažimo porodno travmo, na primer po carskem rezu ali če je bila ob rojstvu popkovnica okoli dojenčkovega vratu.
Kdaj začeti s plavanjem dojenčka?
Strokovnjaki priporočajo, da tečaj plavanja dojenčka začnete obiskovati s štirimi do petimi meseci in telesno težo vsaj šest kilogramov. Na tej stopnji je imunski sistem dovolj razvit, da lahko proizvaja lastna protitelesa. Nekateri menijo, da plavanje v bazenih za dojenčke, nekje do 10. meseca, ni priporočljivo, kajti naj bi zaradi občutljive dojenčkove kože obstajala večja možnost alergij na klor, ki ga dodajajo vodi v bazenu. Drugi se s tem ne strinjajo, vendar je dojenčkova koža res še malo preobčutljiva za kopanje v klorirani vodi. Druga možnost je plavanje v morju ali jezeru, ki je do dojenčkove kože prizanesljivejše.
Kako poteka tečaj plavanja dojenčkov?
Starši se na tečajih učijo različnih prijemov v položaju na trebuhu ali hrbtu. V vodi se igrajo z drobno opremo, pojejo gibalne pesmi in izvajajo določene gibe ob izrekih in čisti vodi. Optimalna temperatura vode je med 29,5 in 32,5 stopinj. V takšni vodi ste lahko z otrokom približno 40 minut. Če je temperatura vode višja, je obremenitev srca in ožilja prevelika, zato kopanje ne sme trajati več kot deset minut. Da dojenčka zebe, boste videli po marmorirani koži. Ena vadbena enota običajno traja 30 minut. Na vadbi je običajno 7-10 dojenčkov (oz. malčkov, otrok) in dva učitelja plavanja. Tečaj na posamezni stopnji traja 10 ur.
Fredova metoda učenja plavanja
Fredov obroč je zagotovo eden prvih plavalnih pripomočkov, ki se ga svetuje za dojenčke. Gre za poseben plavalni obroč, ki je v zadnjem delu odprt, v notranjosti obroča pa ima trebušni del, na katerem otrok leži. Za še večjo varnost je otrok pripet še z varnostnim pasom, tako da nikakor ne more zdrsniti iz obroča. Takšna sestava omogoča, da dojenček oz. malček plava v optimalni legi plavanja. Pri rokavčkih se pojavi problem, da otrok zavzame pokončen položaj, kar je pri plavanju narobe. Pri bolj šibkih otrocih se lahko zgodi, da rokavčki sicer zadržijo roke nad gladino, usta pa lahko medtem potonejo pod gladino vode.
Fredovi obroči so treh različnih barv, ki označujejo tri različne velikosti obroča in s tem različne stopnje plovnosti. Vsak obroč je primeren za različno starostno skupino:
- Rdeči obroč: Za dojenčke od 4. meseca do 20. meseca starosti. Glavni cilj te stopnje je, da se otrok nauči prsni udarec z nogami. Starši sodelujejo v vodi in morajo biti v isti višini kot otrok, da so z njimi v očesnem stiku. Želimo doseči pravilno in avtomatizirano gibanje nog ter da otrok samostojno »plava« do svoje najljubše igračke.
- Oranžen obroč: Namenjen malčkom (2,5-3 let). Starši so še vedno zraven v vodi, saj svoje malčke najbolje poznajo. Proti koncu te stopnje se osredotočenost počasi s starša preusmeri na učitelja. V tem času se lahko začnejo prve ciljne vaje pravilnih zavesljajev z rokami. Namen vadbe je zabavna in sproščena prilagoditev na vodo, učenje plavanja ter priprava na kasnejše samostojno plavanje. Cilj je avtomatizirati udarec prsno in učiti zavesljaj prsno.
- Rumen obroč: Za otroke od 4.-6. leta starosti. Ta obroč je najmanjši, najmanj stabilen in ima najmanjši vzgon, a omogoča največjo svobodo gibanja. Otroci v tej starosti so dovolj zreli, da se naučijo samostojnega plavanja brez pripomočkov. Učitelji poskusijo vadbo narediti čim bolj zanimivo, vključujejo petje, igre in zgodbe. Postopoma se iz obroča izpušča zrak, da se otroka pripravi na samostojno plavanje. Ko otrok mirno in enakomerno plava pri spuščenem obroču, lahko s svojim pravilnim položajem sam skrbi za vzgon in opusti obroč, ko je sam na to pripravljen. Cilj je, da otrok osvoji koordinacijo in avtomatizacijo udarca in zavesljaja prsno ter postane samostojen plavalec. Če otrok obiskuje plavalni tečaj po Fredovem programu, bo predvidoma v 10-12 urah samostojno splaval.
Glavna razlika med Fredovo metodo in klasičnim tečajem plavanja je ta, da pri Fredovi metodi do približno otrokovega 4. leta vadijo starši in otroci skupaj, učitelj pa celoten postopek vadbe le usmerja. Raziskave kažejo, da je Fredov program z vidika učenja plavanja bolj učinkovit, saj več otrok postane samostojnih plavalcev kot pri klasičnem tečaju plavanja.
Pripomočki za plavanje
Poleg Fredovega obroča obstaja na trgu še veliko drugih pripomočkov za plavanje, kot so plavalne tube (črvi), ki podpirajo in omogočajo hitro gibanje, ter plavalne deske za krepitev nožnih mišic. Za koordinacijo rok se lahko uporabljajo elastični plavalni trakovi ali zanke.
Pomembno je, da pripomočki ustrezajo evropskim standardom varnosti in da starši vedno preberejo in upoštevajo vsa navodila za varno uporabo. Igrače in pripomočki za plavanje ne nadomeščajo nadzora odraslih. Otrokom je treba vedno razložiti pravila kopanja v morju ali bazenu in jih opozoriti na morebitne posledice.
Vodne igrače Gymnic ponujajo veliko izbiro razvojnih igrač in pripomočkov za igro v vodi ali na suhem. So varne, vodotesne, enostavne za čiščenje in izdelane iz varnih materialov.
Ortopedski rokavčki nudijo varnost in svobodo gibanja v vodi. Pomembno je, da so izdelani iz varnih materialov, odpornih na večje obremenitve in vodo, ter da vsebujejo varnostni ventil.
Blazina Airex Atlas je velika, plovna blazina, primerna za vodno terapijo, šolo plavanja in vodne igrarije za dojenčke in malčke. Zaradi izjemne sestave zaprtih celic je mehka in ne prepušča vode.
Ravnotežna blazina Airex Elite je prav tako mehka, lahka in plovna, primerna za vadbo ravnotežja in stabilizacijo.
Žoge so odličen pripomoček za razvoj koordinacije vida in telesa, še posebej za igre, kot je lovljenje žoge. Velikost žoge je treba prilagoditi starosti in razvojni stopnji otroka.
Varnost v vodi
Najpomembnejše pravilo pri plavanju z dojenčki in majhnimi otroki je nikoli jih ne puščajte samih v vodi ali v njeni bližini, ne glede na to, kako dobro plavajo ali uporabljajo pripomočke. Otrok nikoli ne sme biti v vodi brez neposrednega nadzora odrasle osebe. To velja tudi za otroška igrala, kopalne kadi, bazene, sodčke za dež in vrtne ribnike.
Otroke je treba seznaniti z nevarnostmi v vodi, kot so morski tokovi, hitro naraščanje globine, skalnate obale ali promet s čolni in drugimi plovili. Prav tako jih je treba opozoriti, naj pred skakanjem v vodo vedno preverijo, ali je ta dovolj globoka. Postavite jasne pogoje in omejitve za plavanje ter se jih dosledno držite. Otroci naj se zavedajo, kje smejo plavati, kako dolgo so lahko v vodi in katere aktivnosti so dovoljene.
Pomembno je tudi, da otroci med plavanjem ne požirajo vode, saj lahko to hitro povzroči strah pred vodo. Če otrok požre vodo, ga je treba pomiriti, ga spodbujati k kašlju in po potrebi poiskati zdravniško pomoč, zlasti v primeru sumljivih simptomov, kot so težko dihanje ali kašelj več ur po dogodku (sekundarna utopitev).
Potapljanje dojenčkov
Dojenčki imajo v prvih mesecih življenja naravni refleks dihanja, zato samodejno zadržijo dih, ko se voda dotakne njihovega obraza. Ali je ta refleks še vedno prisoten, je treba ugotoviti s strokovnim vodenjem. Potapljanje dojenčkov je v literaturi sporno in v nekaterih državah celo prepovedano, saj obstaja tveganje za razvoj strahu pred vodo in utopitev. Pravo, zavestno potapljanje je mogoče od približno dveh let in pol do štirih let in pol, ko otrok zavestno nadzoruje svoje dihanje.
Zaključek
Plavanje in vodne aktivnosti so pomemben del otrokovega razvoja in ponujajo številne koristi za fizično, duševno in čustveno rast. Ključno je, da se pristopa k učenju plavanja postopoma, s potrpežljivostjo, razumevanjem in predvsem z zagotavljanjem varnosti. Ne glede na izbrano metodo ali pripomočke, vedno ostaja neposreden nadzor odraslih najpomembnejši element. Če otrok obiskuje plavalni tečaj, je pomembno, da je ta zabaven in ne predstavlja stresa, ter da se otroka nikoli ne sili čez svoje zmožnosti ali ga primerja z drugimi, saj to negativno vpliva na njegovo samopodobo in samozavest.
Nezgodno zavarovanje otrok in mladih vam lahko pomaga prebroditi posledice morebitnih nesreč doma ali v tujini.