Nosečnost je edinstveno obdobje v življenju ženske, ki s seboj prinaša številne spremembe in izzive. Skrb za zdravje prihajajočega življenja se ne začne z rojstvom, temveč že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Zdravje in primerne življenjske navade bodoče mamice so ključni dejavniki za uspešen začetek in potek nosečnosti do poroda. Vendar pa včasih to ni dovolj. Kot popotnico s seboj nosimo svojo genetsko dediščino, ki jo vsak izmed nas podari bodočemu življenju v obliki kromosomov. Le ti so nosilci DNA, dednega zapisa, ki določa, ali bomo zdravi, komu bomo podobni, kakšne podedovane in nove značajske posebnosti bomo oblikovali. Vse to se lahko spremeni, ko ob času zanositve nastane večinoma novo nastala kromosomska ali druga nepravilnost. S tem se odpira področje zunanjega pregleda ploda, ki vključuje vrsto preiskav in ukrepov, namenjenih zagotavljanju varnosti in zdravja tako matere kot otroka.
Zgodnje odkrivanje nepravilnosti: Od nuhalne svetline do neinvazivnega testiranja
Do sedaj smo že zgodaj v času od 11. do 14. tedna nosečnosti ginekologi s posebno licenco opravili ultrazvočno preiskavo zgodnje morfologije - razvoja ploda. Z meritvijo nuhalne svetline in oceno nosne kosti ter ostalih kromosomskih označevalcev, skupaj z dvojnim hormonskim testom, smo lahko podali izvid, ali ima bodoči otročiček veliko ali majhno tveganje za kromosomsko ali drugo nepravilnost. Nosečnica z visokim tveganjem je morala opraviti bodisi biopsijo horionskih resic (posteljice) ali amniocentezo, saj sta to edini diagnostični metodi, s katerima lahko potrdimo ali ovržemo sumljiv ultrazvočni izvid. Oba načina sta invazivna; s tanko iglo moramo preko trebušne stene nosečnice dobiti bodisi nekaj tkiva posteljice ali manjšo količino plodovnice, v kateri plava plod. Dokončen izvid z oceno vseh kromosomov sledi v približno treh tednih in marsikateri bodoči mamici postane nosečnost nočna mora, ki se je spominja vse življenje. Stiska, nemoč in strah, da bo pri preiskavi izgubila otroka zaradi možnega splava, je velika. Preiskava se opravi v 12. oziroma 16. tednu nosečnosti in pot do izvida je dolga, tja do 19. tedna.
Že dolgo se ve, da v krvi nosečnice od zgodnje nosečnosti dalje do nekaj ur po porodu plavajo majhni koščki plodove DNA. Ponosni smo, da smo v Sloveniji novo metodo, ki jo imenujemo testiranje proste plodove DNA, ponudili že leto po začetku v svetu in da imamo z določevanjem kromosomov ploda na nov način že bogate, 5-letne izkušnje. Strokovno pravilno je, da nosečnica pred krvnim testiranjem s prosto plodovo DNA opravi zgodnjo morfologijo z merjenjem nuhalne svetline, saj niso vse nepravilnosti, ki jih pri tej preiskavi lahko ugotovimo, primerne za krvno preiskavo. In izvid? Sledi v manj kot tednu dni. Tako so vsi strahovi, stiske, nemoč in spraševanje, ali je otročiček v redu, za nami. Če izvid testa NIPT (Neinvazivni prenatalni test) pokaže nizko tveganje, ne potrebujemo dodatne preiskave. Testiranje s prosto plodovo DNA je označilo povsem novo, revolucionarno in prelomno obdobje v porodništvu. Za naše otroke in večjo varnost naših nosečnic. Za boljši jutri.
Redni pregledi in ultrazvočne preiskave skozi nosečnost
Nosečnost je obdobje, ki ga spremljajo redni zdravniški pregledi in ultrazvočne preiskave, ki omogočajo spremljanje razvoja ploda in zdravja nosečnice.
8. - 12. teden nosečnosti: Opravimo nežen ginekološki pregled in ocenimo maternico. Po potrebi odvzamemo bris materničnega vratu - PAP test. Prva ultrazvočna preiskava: Z vaginalno sondo (tipalom) ocenimo, ali se nosečnost razvija v maternici, koliko plodov nosi nosečnica in ali je plod živ (ocenimo bitje srca). Materinska knjižica: Predstavlja obvezen dokument vsake nosečnice. V njej zapišemo strokovne podatke o boleznih v družini, alergijah, operacijah, stanju ženske pred nosečnostjo, morebitne zaplete prehodnih nosečnosti. Zdravniški pregledi so le en del priprave na porod.
10. - 14. teden nosečnosti: Ultrazvočna preiskava preko trebuha. Ocenimo zgodnji razvoj ploda, tveganje za Downov sindrom in druge kromosomske nepravilnosti. Glede na željo nosečnice opazujemo plod s 3D/4D prikazom. Nosečnici odvzamemo kri za dvojni hormonski test (DHT). Pomembno je vedeti, da je zanesljivost izvida na osnovi ultrazvočne ocene le 80 %, skupaj z DHT pa okoli 90 %. NIPT test je povsem nov, napreden presejalni test, kjer z 99,3 % zanesljivostjo določimo Downov sindrom in nekatere druge najbolj pogoste kromosomske nepravilnosti. Test je neinvaziven, za plod ni nevaren, potrebna je le ena epruveta krvi nosečnice, ki jo pošljemo na analizo v poseben laboratorij v tujino. Izvid je znan v manj kot tednu dni. Pred odločitvijo, ali je nosečnica za ta test primerna, moramo vedno opraviti ultrazvočni pregled zgodnje morfologije ploda in ocene kromosomskih znakov. Testi, ki jih nosečnica opravi, naj vedno temeljijo na skupni odločitvi strokovnega mnenja zdravnika ginekologa s posebno licenco ter nosečnice oziroma para.
16. - 18. teden nosečnosti: Nosečnico stehtamo in ji izmerimo krvni pritisk. Na željo nosečnice lahko naredimo ultrazvočno preiskavo zgodnje rasti ploda, vendar tak pregled ni vključen v predpisan obisk, torej ni brezplačen. V tem tednu je napoved spola že mogoča, saj je zunanje spolovilo dobro vidno. Ginekolog poskrbi za zdravje dojenčka v trebuhu.
20. - 23. teden nosečnosti: Ultrazvočna preiskava z natančno oceno plodovih organskih sistemov ocenimo pravilen ali nepravilen razvoj - morfologijo ploda. V tem času še lahko spremenimo predviden datum poroda (PDP), če se rast ploda ne ujema z našimi pričakovanji. Na željo določimo spol otroka. Še vedno ocenjujemo morebitne prisotne znake za kromosomske in druge nepravilnosti, najpogostejša taka nepravilnost je Downov sindrom. V primeru sumljivih znakov pri plodu lahko opravimo dve vrsti preiskav: neinvazivno presejanje s prosto plodovo DNA - NIPT test ali diagnostično preiskavo - amniocentezo. Le ta je invazivna, opravi se v porodnišnici. NIPT test je napreden presejalni test z zanesljivostjo izvida preko 99 %, potrebujemo le eno epruveto krvi nosečnice.
26. - 28. teden nosečnosti: Nosečnico stehtamo in ji izmerimo krvni tlak. Opravimo laboratorijske preiskave: urin, ICT test pri RhD negativnih nosečnicah: 3 dni pred 28. tednom se odvzame kri za preiskavo in nato nosečnica prejme injekcijo protiteles za zaščito do poroda v primeru, da je preiskava negativna. Tako ni nobene nevarnosti za plod, če ima krvno skupino z RhD pozitivnim faktorjem. Nosečnico testiramo na morebitno prisotnost nosečnostne sladkorne bolezni s 75 grami sladkorja v krvi - triurni OGTT test.
32. teden nosečnosti: Nosečnico stehtamo in ji izmerimo krvni tlak. Ultrazvočna preiskava: Lahko opravimo dodatno ultrazvočno preiskavo za oceno rasti ploda. 32. teden je tu in porod se nezadržno bliža. To je zadnja priložnost, da se pripravite v miru, preden nastopi obdobje porodnišnice in popolne osredotočenosti na novorojenčka. V Šoli za starše vas babice in ginekologi v teh zadnjih tednih opremijo z vsem, kar potrebujete: od tehnik dihanja za miren porod do praktičnih video vodičev za prve dni doma.
Kako dati dojenčku oživljanje - Usposabljanje za prvo pomoč - Reševalna služba St John
35. teden nosečnosti: Nosečnico stehtamo in ji izmerimo krvni tlak. Poslušamo plodove srčne utripe in po potrebi izmerimo velikost trebuha od vrha sramne kosti do vrha maternice. Abdominalna dekompresija: Po 32. tednu vsaki nosečnici, ki zelo zateka, nosečnost olajša postopek dekompresije. Postopek izvajajo za izboljšanje krvnega in limfnega pretoka. Nosečnica se bolje počuti, manj zateka. Celostni program Šola za starše vas nauči vse tehnike za lajšanje bolečine med porodom, skrb zase v poporodnem obdobju, vse o dojenju ter negi dojenčka.
37. teden nosečnosti: Nosečnico stehtamo in ji izmerimo krvni tlak. Po potrebi izmerimo velikost trebuha od vrha sramne kosti do vrha maternice. CTG (kardiotokografija): Ocena stanja ploda s kardiotokogramom po presoji izbranega ginekologa. Nosečnica počiva približno 20 minut, preko trebuha snemamo plodove srčne utripe. Tako ocenimo, ali se plod dobro počuti ali je mogoče ogrožen. Preiskavo ponavljamo do poroda. Ultrazvočna preiskava: dodatno lahko opravimo ultrazvočno preiskavo s pretoki skozi popkovnico za oceno rasti ploda in delovanje posteljice. S tem izključimo morebitno slabšo rast. Izmerimo količino plodovnice, določimo lego ploda in ocenimo predvideno težo ploda ob porodu. Laboratorijske preiskave: urin, po potrebi se odločimo za odvzem brisa materničnega vratu na patogene bakterije - Streptokok skupine B. V primeru, da je nosečnica okužena (nosečnice med nosečnostjo nikoli ne zdravimo, saj z nobenim zdravilom nismo uspešni), med porodom prejme intravenozno ustrezno antibiotično terapijo. Tako uspešno lahko preprečimo hud zaplet zaradi okužbe pri novorojenčku - okužbo, ki se lahko kaže s sepso (zastrupitev celega organizma).
38. - 41. teden nosečnosti: Redni pregledi vključujejo tehtanje, merjenje krvnega tlaka in po potrebi merjenje velikosti trebuha. V primeru, da je maternično ustje še zaprto in nezrelo, nosečnico osebni ginekolog preda v dokončno varstvo do poroda. V 40. tednu nosečnosti smo vam posvetili strokovno skrb in vas varno pripeljali do srečnega dogodka. Srečno!
Medenična vstava: Razumevanje in možnosti
V življenju nikoli ne gre vse po načrtih. Tako kot ne moremo do potankosti načrtovati nosečnosti, tudi ne moremo vnaprej vedeti, ali bo punčka ali fantek, ali bosta morda dvojčka, trojčka, ali bo otroček podoben mamici ali očku. Prav tako ne moremo predvideti, ali se bo dojenček pred porodom "pravilno" obrnil na glavico. Najpogosteje je dojenček pred porodom v maternici obrnjen na glavo, kar omogoča glavično vstavo. Vendar pa poznamo še dva "nepravilna" položaja: prečno in medenično vstavo, pri čemer je slednje najbolj pogosta nepravilna vstava.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo leta 2016 v medenični vstavi rojenih 4,9 odstotka otrok, med njimi je bila precejšnja večina - 83,5 odstotka - rojena s carskim rezom. To dejstvo nakazuje na izzive, ki jih predstavlja porod v medenični vstavi, in na pogostejšo uporabo carskega reza v teh primerih.
Razumevanje medenične vstave: Medenični porod je porod, pri katerem je vodilni del ploda medenica in ne glava. To pomeni, da se bo ob rojstvu najprej prikazala ritka ali nogice dojenčka. V primerjavi s porodom v glavični vstavi, kjer je glava vodilni del, medenična vstava pomeni večje tveganje za obolevnost in umrljivost novorojenčka, če ga prepustimo naravnemu poteku. Zato se v porodnišnicah za vaginalni porod odločamo pri izbranih nosečnicah z majhnim tveganjem za zaplete, pri drugih pa načrtujemo porod s carskim rezom. Čeprav je medenična vstava manj pogosta kot glavična, predstavlja pomemben vidik nosečnosti, ki zahteva pozornost in ustrezno pripravo. Večina dojenčkov se rodi z glavico navzdol, kar omogoča optimalno pot skozi porodni kanal. Približno 4-5 % nosečnosti pa se konča tako, da plodov vodilni del, ki se bo rodil prvi, ni glava, ampak noge ali ritka. To se imenuje medenična vstava (breech baby).
Vzroki za medenično vstavo: Obstajajo različni vzroki za medenično vstavo. Eno so fizični razlogi, ki jih kot glavne najpogosteje navajajo tudi strokovnjaki. Po raziskavah naj bi se medenična vstava pojavljala pri ženskah, ki imajo večplodne nosečnosti, pri ženskah, ki so v preteklosti imele prezgodnje porode, imajo preveč plodovnice in ima plod več manevrskega prostora za obračanje. Pogostejša je tudi pri tistih, ki imajo drugače oblikovane maternice ali miome v maternici, ali pa pri predležeči posteljici. Načeloma pa velja, da bi se moral dojenček v maternici obrniti do 35., 36. tedna nosečnosti, ko se počasi začne pripravljati na rojstvo. Zatem je že praviloma prevelik in ima premalo prostora, da bi se lahko še obračal v maternici.
Z vidika teorije kitajske tradicionalne medicine gre za neravnovesje energij v telesu. Do teh neravnovesij lahko pride zaradi različnih vzrokov, največkrat je blokirana ledvična energija in telo nima dovolj energije, da bi speljalo proces obračanja ploda na glavico. Blokado ledvične energije lahko povzročijo surova in mrzla hrana, pomanjkanje določenih hranil, strahovi ali pa izpostavljenost mrazu in/ali vetru.
Možnosti ob medenični vstavi:
Zunanji obrat: Najraje še prej svetujejo poskus zunanjega obrata, ko skušajo pravilno obrniti dojenčka v glavično vstavo. Nosečnici na posvetu o zunanjem obratu ginekolog najprej naredi ultrazvok. S tem se prepriča o legi otročka v maternici, o njegovi velikosti, teži, količini plodovnice, velikosti materine medenice in njeni prostornini. Načeloma je obrat lažji pri mamici, ki je že rodila, zaradi večje in prožnejše maternice. Zunanji obrat je uspešen v približno 50 odstotkih, kar pomeni, da se kar polovica dojenčkov uspešno obrne s pomočjo zunanjega obrata v glavično vstavo. V Novem mestu ga sicer ne izvajajo, temveč nosečnico napotijo v Porodnišnico Ljubljana, sicer pa zunanje obrate opravljajo tudi v drugih slovenskih porodnišnicah. Noben zdravniški poseg ni brez tveganja, niti navaden odvzem krvi. Čeprav velja poseg za varnega, lahko v redkih primerih med in po njem pride do zapletov. V takih, sicer zelo redkih primerih je treba narediti urgentni carski rez zaradi prezgodnje ločitve posteljice ali hude upočasnitve srčnih utripov ploda. Občasno pride med posegom do prehodne upočasnitve utripov ploda, ki pa ni nevarna. Obstajajo različni spiski kontraindikacij, ko naj zunanjega obrata ne bi delali: razvojna nepravilnost maternice, brazgotina na maternici, huda hipertenzija pri nosečnici, anomalija ploda, prevelik ali premajhen plod, preveč ali premalo plodovnice. Te kontraindikacije štejemo za relativne, saj lahko - na primer ob premajhnem, a vitalnem plodu - z obratom vseeno poskusimo, seveda še previdneje kot sicer. Zunanji obrat ni vedno uspešen. Na uspešnost obrata vplivajo: število predhodnih porodov, lega in velikost ploda, mesto posteljice, količina plodovnice in konstitucija nosečnice. Predvsem pa je treba omeniti, da pride nosečnica na obrat pogosto prestrašena, ker ne ve, kaj se bo sploh dogajalo. Uspešnost obračanja niha med 15 in 80 odstotkov, izkušenemu porodničarju uspe zunanji obrat v 2/3 do 3 poskusov.
Carski rez: Carski rez je operacija, pri kateri se naredi prečni rez v spodnjem delu trebuha, nad sramnico, in se omogoči prehod v trebušno votlino do maternice. Nato se rez naredi tudi na maternici in se otroka porodi. Za carski rez se porodničarji odločajo takrat, ko: naraven porod ni mogoč (npr. predležeča posteljica, otrok leži prečno v maternici, medenica ženske je preozka glede na velikost ploda); je ocenjeno tveganje manjše pri carskem rezu kot pri naravnem porodu (npr. v nekaterih primerih porod v medenični vstavi); je zaradi stanja nosečnice ali ploda potrebno, da se otroka porodi takoj. Carski rez je lahko nujni ali planirani. Naredi se zaradi zdravja ploda, nosečnice ali zaradi obeh. V Sloveniji se carski rez na željo ne izvaja. V primeru nosečnosti s plodom v medenični vstavi se lahko datum elektivnega carskega reza določi teden do dva vnaprej. Nosečnica opravi pogovor s porodničarjem, UZ pregled in CTG. Porodničar predstavi poseg in opravi pojasnilno dolžnost. V primeru urgentnega carskega reza, ki se opravi med potekom poroda, se takoj po postavitvi indikacije opravi natančna pojasnilna dolžnost. Po pridobitvi privolitve se hitro skliče ekipa in opravi poseg. Oče je v obeh primerih prisoten v sosednjem prostoru in poseg lahko opazuje preko stekla.
Pogoji za vaginalni porod v medenični vstavi: Porod je torej lahko tudi naraven, čeprav je otroček v medenični vstavi, pri čemer pa vselej prej natančno preverijo velikost in težo dojenčka. Še posebej so pozorni na obseg glavice - če je prevelika, se praviloma tudi raje odločijo za carski rez. "Če si nosečnica želi vaginalnega poroda, pa je mogoč, če je ultrazvočno plod primerne velikosti, nima ovite popkovnice okoli vratu (pri plodovih v glavični vstavi sploh ne preverjamo, ali je popkovnica ovita okoli vratu ali ne, ker ni potrebno) in ima glavico v sklonjenem položaju," je pojasnila dr. Koželj. Ker imajo v zadnjih letih v novomeški porodnišnici zelo malo vaginalnih porodov v medenični vstavi, se v tovrstnih primerih svetuje tudi porod v Ljubljani. V zadnjih dveh letih so v novomeški porodnišnici imeli manj kot 10 vaginalnih porodov v medenični vstavi, a so se vsi zelo lepo končali. Ginekolog torej s pomočjo ultrazvoka preveri otrokovo velikost, težo in obseg glavice. Če je otrok premajhen ali prevelik in/ali če je obseg njegove glavice prevelik, se raje ne odloči za naravni porod v medenični vstavi, ampak svetuje zunanji obrat oziroma carski rez. Vseeno pa včasih vendarle šele med porodom ugotovijo, da je plod v medenični vstavi. Takrat najprej naredijo ultrazvok. Če so izpolnjeni vsi kriteriji za varen vaginalni porod, se pogovorijo s porodnico in se nato skupaj odločijo, kako naprej. Če se odločijo za vaginalni porod, ga spremljajo kot običajni porod v glavični vstavi. Če primerno hitro napreduje, če se torej maternični vrat lepo odpira in če se plod primerno hitro spušča, se porod po navedbah dr. Damjane Koželj običajno konča brez zapletov.
Priprava na porod in poporodno obdobje
Porod ni enkratni dogodek, temveč je proces, ki se razvija postopoma. Zato se velikokrat znajdete v dilemi, kaj so znanilci poroda in kdaj je čas za odhod v porodnišnico, porodni center ali kdaj poklicati babico, če se odločite za porod doma.
Znanilci poroda:
- Trebuh se zadnje tedne nosečnosti povesi: To je znak, da se plod spušča proti medenici.
- Plod se pred porodom umiri: Gibi postanejo manj zaznavni, vendar pa morajo biti še vedno prisotni.
- Spremembe duševnega razpoloženja: Nekatere ženske postanejo nemirne, živčne, otožne in malodušne.
- Krči v trebuhu: V nerednih presledkih, ki se s časom povečujejo in postajajo rednejši - to so nosečnostni popadki.
- Izginotje nožničnega dela maternice (portio) in odprtje zunanjega materničnega ustja: Pri prvorodnicah se to zgodi proti koncu nosečnosti, pri mnogorodnicah pa je lahko nožnični del krajši in zunanje ustje že nekoliko odprto.
- Krvavo sluzast izcedek: En do dva dni pred porodom lahko začne odtekati iz nožnice s krvjo pomešana sluz. Čep, ki se nahaja v materničnem ustju, se namreč odlošči. Ženske velikokrat prestraši, ker je sluz pomešana s krvjo. Nič ni narobe, če čepa ne opazite. Pri pojavu krvavo sluzastega čepa ni potrebno odhiteti v porodnišnico, saj se lahko odlušči tudi več dni, preden se bo porod dejansko aktivno začel. Če se pojavi večja krvavitev (kot pri menstruaciji), se svetuje, da nemudoma obiščete porodnišnico.
- Popadki: Pri večini žensk se porod začne s porodnimi popadki. Porodni popadki so na začetku redki, pojavljajo se ritmično, njihova jakost, trajanje in pogostost pa naraščajo. Pri popadkih gre za krčenje maternice. Če bi položile roko na trebuh, čutite otrdelost trebuha. V začetni fazi poroda (latentna faza) ženske največkrat čutijo popadke v spodnjem delu trebuha in v križu. Nekatere jih opisujejo kot močnejše menstrualne krče. Ko popadek popusti, se mišice maternice sprostijo, tako trebuh ponovno postane mehak in bolečina popusti.
Lastnosti popadkov:
- So neodvisni od volje (ne more jih niti sprožiti, niti zavirati).
- Trajajo 0,5 do 1,5 minute.
- Med popadki so krajši ali daljši premori (trajajo od 1 do 15 minut).
- Popadki so boleči (bolečina je različno močna, pojavi se kasneje kot popadek in mine pred koncem popadka).
- Opravijo določeno delo (odpirajo maternični vrat, iztisnejo plod in druge dele jajca, preprečujejo krvavitev in okužbo; pospešujejo krvni obtok v maternici in delujejo kot lokalno srce - plod dobiva zadostno količino kisika in hranil in odstranjujejo odpadne snovi).
- Maternica je med popadkom trda.
Vrste popadkov:
- Nosečnostni (Braxton-Hicksove kontrakcije): So zelo redki, neredni, kratkotrajni in slabi. Zadnja dva meseca postanejo pogostejši, rednejši in nekoliko boleči.
- Porodni popadki: So redni in močni. Delimo jih v popadke prve (za odpiranje materničnega vratu), druge (iztisnejo plod) in tretje porodne dobe (da se posteljica ali placenta odlušči od maternične stene in stisnejo pretrgane žile iz katerih bi porodnica krvavela).
- Poporodni popadki: So v poporodni dobi, neredni. Pojavljajo se zlasti med dojenjem.
Odtekanje plodovnice: Porod se lahko prične tudi tako, da vam odteče plodovnica ("odteče voda"). To pomeni, da so plodovi ovoji počili. Plodovnica lahko odteka počasi po kapljicah. V tem primeru težko ločite, ali gre za uhajanje urina, kar je proti koncu nosečnosti pogosto, ali za odtekanje plodovnice. Lahko pa odteče tudi kot v filmih, nenadoma in v večji količini. Odtekanje plodovnice lahko ločite od uhajanja urina tako, da so pri odtekanju plodovnice hlačke ves čas mokre, ne glede na to, ali vas tišči lulat ali ne, saj tega ne morete zadržati. Plodovnico prepoznate tudi po barvi, ki je navadno mlečna oz. bledo rumena. V primeru (suma na) odtekanje plodovnice uporabite bele higienske vložke, da boste lahko spremljali dogajanje, prav tako bo to olajšalo delo zdravstvenim delavcem. Strokovne smernice v Sloveniji narekujejo, da se v porodnišnico odpravite takoj, ko vam začne odtekati plodovnica. To še posebej velja, če je plodovnica rjave ali zelene barve, saj to nakazuje na stisko pri plodu. Če med nogami opazite popkovnico, ne razmišljajte o drugem načinu prevoza kot z reševalnim vozilom in se čim prej vležite z dvignjeno zadnjico.
Poporodno obdobje:
- Čišča: Po porodu je čišča zelo močna, z dnevi pa se zmanjšuje. Traja lahko od štiri do šest tednov. Pomembno je, da je brez vonja.
- Odvajanje vode in blata: Po porodu pijte dosti tekočine. Prebava se po porodu nekoliko poleni. Če imate težave z odvajanjem blata, vam bodo v porodnišnici dali odvajalo.
- Prvi ginekološki pregled: Svetuje se, da jih prvič obiščete od šest do osem tednov po porodu. Specialist bo pogledal, če so se morebitne poškodbe, ki so nastale pri porodu, zacelile in če se je maternica skrčila na velikost pred porodom.
- Spolni odnosi: Niso priporočljivi od tri do osem tednov po porodu oziroma vse dokler se čišča ne ustavi. Prvi spolni odnos je lahko nekoliko neprijeten zaradi vseh sprememb, ki se dogajajo v telesu ženske po porodu.
- Prva menstruacija: Ta se običajno pojavi po prenehanju polnega dojenja, včasih pa tudi že po dveh do treh mesecih po porodu. Kljub temu lahko zanosite, saj prva ovulacija nastopi še pred prvo menstruacijo.
- Keglove vaje: Z vajami za krepitev medeničnega dna si lahko povrnemo prožnost in moč mišic. Izvajajte jih redno vsak dan.
Sodobno porodništvo: Inovacije za varnost in dobro počutje
V zadnjih letih je porodništvo doživelo pomemben razvoj, ki prinaša nove metode in pristope k skrbi za nosečnice in novorojenčke. Oddelek za perinatologijo predstavlja vrhunec te skrbi, saj združuje strokovnjake in tehnologijo za obravnavo nosečnic z zapleti ter tistih, ki potekajo brez težav.
Medicinski razvoj oddelka se je dvignil na terciarno oziroma najvišjo možno raven strokovne obravnave pacientk v državi. Na področju prenatalne diagnostike smo uvedli tridimenzionalno ultrazvočno diagnostiko in presejalne preglede v prvem trimestru, kot je merjenje nuhalne svetline pri plodu in dvohormonski test. Za nosečnice s povišanim tveganjem za kromosomske nepravilnosti pri plodu smo poleg amniocenteze uvedli še biopsijo horionskih resic ter omogočili izjemno podrobno analizo genetskega stanja ploda. Uvedba neinvazivne prenatalne diagnostike s prostocelično DNA ploda v materini krvi je zmanjšala število nepotrebnih invazivnih postopkov, iščemo pa tudi zgodnje napovedovalce preeklampsije. V ambulantni za tvegano nosečnost spremljamo nosečnice z gestacijskim diabetesom in drugimi medicinskimi obolenji ter aktivno kontroliramo razvoj ploda. Pri medenični vstavi ploda ponujamo zunanji obrat. Upoštevamo porodni načrt in želje nosečnice ter omogočamo prisotnost partnerja pri porodu. Zagotavljamo največjo stopnjo intimnosti porodnice ter omogočamo tesen stik matere z otrokom. Po vaginalnem porodu in carskem rezu pomagamo porodnici, da se čim prej spozna z nego otroka. Aktivno spodbujamo dojenje in smo novorojencu prijazna porodnišnica. Odsek za neonatologijo skrbi za prezgodaj rojene otroke in tiste, ki zahtevajo največjo stopnjo nege in pozornosti.
V porodniškem bloku imamo sodobne porodne apartmaje, ki omogočajo vse položaje rojevanja. Porod je možen tudi na porodnem stolu, pručki in žogi. Ob letveniku si lahko lajšate porodne popadke. Navzočnost očeta pri porodu je priporočljiva. S svojo prisotnostjo daje ženi večji občutek varnosti. K boljšemu krčenju maternice najbolj pripomore takojšnje dojenje novorojenčka. Pri tem se namreč sprošča hormon oksitocin, ki pospešuje tako izločanje mleka kot krčenje maternice.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.