Rojstvo otroka je eno najlepših, a hkrati tudi eno najbolj finančno zahtevnih obdobij v življenju vsake družine. V Avstriji država nudi različne oblike podpore staršem ob rojstvu otroka, ki vključujejo denarna nadomestila, davčne olajšave in druge ugodnosti. Vendar pa se v javnosti pojavljajo tudi pomisleki glede izkoriščanja sistema in primerjav s socialnimi sistemi drugih evropskih držav, kar odpira vprašanja o pravičnosti in učinkovitosti podpore.
Finančna podpora ob rojstvu otroka v Avstriji
V Avstriji je sistem podpore družinam dobro razvit. Ena izmed ključnih finančnih podpor je tako imenovani "Kinderbetreuungsgeld" (nadomestilo za varstvo otroka), ki je namenjen staršem po poteku obveznega materinskega dopusta. Višina tega nadomestila je odvisna od izbrane sheme financiranja, ki jo starši lahko prilagodijo svojim potrebam glede na to, kako dolgo želijo ostati doma z otrokom. Obstaja več možnosti, ki se razlikujejo po trajanju in višini dnevnega nadomestila. Na primer, daljše obdobje doma pomeni nižje dnevno nadomestilo, medtem ko krajše obdobje omogoča višje dnevne izplačila.
Poleg nadomestila za varstvo otroka, Avstrija nudi tudi "Familienbeihilfe" (družinski dodatek), ki ga prejmejo starši za vsakega otroka do njegovega 18. leta starosti, oziroma do 24. leta, če se otrok še šola. Višina tega dodatka je odvisna od zaporedne številke otroka v družini in njegove starosti. Za prvega otroka do tretjega leta starosti znaša mesečno 105,4 €, med tretjim in desetim letom 112,7 €, po desetem letu 130,9 €, po 19. letu, če se otrok še šola, pa 152,7 €. Poleg tega davčni zavezanci prejmejo še mesečno 58,4 € kot "Kinderabsetzbetrag" (davčna olajšava za otroka).
Pomembno je omeniti tudi "Mutterschutz" (materinski dopust), ki traja osem tednov pred predvidenim porodom in osem tednov po porodu. V tem času nosečnica prejema nadomestilo v višini svoje plače, ki ga izplačuje njena zdravstvena zavarovalnica. Za samozaposlene osebe obstaja pavšalno nadomestilo, za zaposlene za določen ali skrajšan delovni čas pa je dnevno nadomestilo določeno v nižjem znesku.
Primerjava s sistemi drugih evropskih držav
Primerjava avstrijskega sistema s sistemi drugih evropskih držav razkriva različne pristope k podpori družinam.
- Nemčija: Otroški dodatek v Nemčiji ni vezan na dohodek, temveč na število otrok. Družina za prvega otroka prejme 194 € mesečno, za drugega prav tako 194 €, za tretjega 200 €, za četrtega pa 225 €. Ta dodatek velja do 18. leta otroka, izjemoma do 25. leta, če se izobražuje.
- Danska: Na Danskem je finančna pomoč vezana na starost otroka; starejši kot je otrok, manjši je znesek. Izplačevanje se konča ob dopolnjenem 17. letu starosti. Starši prejmejo med 377 € in 605 € na četrtletje, znesek pa je odvisen tudi od prihodkov staršev.
- Velika Britanija: Britanski starši prejemajo tedenski znesek: dobrih 23 € za prvorojenca in dobrih 15 € za vsakega naslednjega otroka. Ta znesek je namenjen do 16. leta starosti otroka, oziroma do 20. leta, če se šola. Porodniški dopust traja le šest tednov.
- Francija: Francoski starši prejemajo otroški dodatek mesečno, neodvisno od osebnih dohodkov, vendar šele z drugim otrokom. Za drugega otroka prejmejo 131,16 € mesečno, za tretjega 299,20 €, za vsakega nadaljnjega pa 168,04 €.
- ZDA: V ZDA porodniška traja le tri mesece in nihče ne prejema denarja v tem času.
Izzivi in kritike socialnega sistema
Kljub relativno radodarnemu sistemu podpore v Avstriji, se pojavljajo tudi kritike in pomisleki. Nekateri menijo, da sistem omogoča izkoriščanje s strani posameznikov, ki lažno prijavljajo ločeno življenje ali izkoriščajo dvojne pravice, na primer s hkratnim uveljavljanjem dodatkov v Sloveniji in Avstriji, če je eden od staršev zaposlen v eni državi, drugi pa v drugi. To lahko vodi do neupravičenega obremenjevanja državnega proračuna in občutka krivice pri tistih, ki sistema ne izkoriščajo.
Na drugi strani pa se pojavljajo tudi pomisleki glede življenjskosti zakonodaje, ki pri izračunu socialnih pravic, kot je otroški dodatek ali plačilo vrtca, upošteva dohodke preteklega koledarskega leta. To lahko prizadene družine, ki so vmes doživele spremembo dohodkov (npr. izguba službe, nova zaposlitev), saj jim sistem ne omogoča takojšnjega upoštevanja novih, nižjih dohodkov.
Sodišče EU je odločilo, da imajo starši, ki niso državljani EU, prek svojih otrok pravico do prebivanja v EU
Pravice in obveznosti pri čezmejnem delu
Za starše, ki delajo v eni državi EU, medtem ko imajo stalno prebivališče v drugi, veljajo posebna pravila glede socialnih prejemkov. Evropska uredba (EGS) št. 1408/71 določa, da družinske dajatve primarno zagotavlja država stalnega prebivališča družine. To pomeni, da če ima mati na primer stalno prebivališče v Sloveniji, oče pa je zaposlen v Avstriji, je Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih dajatev. Avstrija je v tem primeru le sekundarno pristojna in izplača razliko do višine dajatev, do katerih bi bila oseba upravičena v Avstriji. Ta ureditev lahko povzroči zapleteno birokracijo in začasno preživljanje družine od socialne podpore, ki je namenjena socialno šibkejšim, čeprav eden od staršev redno dela.
Zaključek
Podpora družinam ob rojstvu otroka v Avstriji ponuja vrsto finančnih ugodnosti, ki lahko olajšajo začetno obdobje starševstva. Vendar pa je pomembno razumeti, da noben socialni sistem ni popoln in da se lahko pojavijo izzivi, tako glede izkoriščanja sistema kot glede njegove prilagodljivosti novim življenjskim okoliščinam. Primerjava z drugimi državami pokaže, da obstajajo zelo različni pristopi k podpori družinam, kar nakazuje, da ni enotnega "najboljšega" modela. Ključno je, da starši poznajo svoje pravice in obveznosti, še posebej v primeru čezmejnega dela, ter da se država trudi za čim bolj pravičen in učinkovit sistem podpore.