Nosečnost in alkohol: Skrb za najmlajše, odgovornost vseh

V času, ko se življenja prihodnjih staršev prepletajo z radostjo pričakovanja novega družinskega člana, se soočajo s številnimi odločitvami, ki bistveno vplivajo na zdravje in razvoj otroka. Ena izmed ključnih odločitev, ki se tiče življenjskega sloga, je povezana s pitjem alkohola. Mednarodni dan spodbujanja nosečnosti brez alkohola, ki ga obeležujemo 9. septembra kot Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS), poudarja pomen te teme. Način življenja obeh staršev, tako pred spočetjem kot med nosečnostjo, pušča neizbrisen pečat na otrokovem zdravju skozi celo življenje.

Alkohol, ko ga zaužije nosečnica, namreč izjemno hitro potuje skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi se hitro zviša in lahko celo preseže materino. Plodova sposobnost razgradnje alkohola je izjemno omejena, kar pomeni, da alkohol ostaja v otrokovem telesu dlje časa in na njega deluje škodljivo.

Slika, ki prikazuje prehod alkohola iz krvi matere skozi posteljico do ploda.

Alkohol vpliva na rast in razvoj skozi celotno nosečnost

Vse vrste alkoholnih pijač - pivo, vino, žgane ali mešane alkoholne pijače - so enako škodljive. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da se je pitju alkoholnih pijač priporočljivo odpovedati že v času, ko lahko pride do zanositve. To je ključno, saj nosečnost pogosto še ni prepoznana od štiri do šest tednov. Tudi za nosečnico, ki že pije alkoholne pijače, ni nikoli prepozno, da s tem preneha. Otrokovi možgani se namreč razvijajo skozi celotno nosečnost, zato je prenehanje pitja čim prej ključno za varnost otroka in matere.

  1. september, kot Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS), služi kot opomnik in ozaveščanje o posledicah, ki jih lahko povzroči izpostavljenost nerojenega otroka alkoholu. Te posledice so lahko obsežne in dolgotrajne.

Posledice izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo

Izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo predstavlja resno tveganje za številne neugodne izide. Pitje večjih količin alkohola je znan dejavnik tveganja za spontane splave, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizko porodnjo težo in nenadno smrt dojenčka. Tudi izpostavljenost majhnim količinam alkohola lahko poveča tveganje za nekatere od teh izidov.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto doživljenjskih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra (FASD). Simptomi FASD segajo od blagih do težkih in se lahko različno izrazijo pri različnih posameznikih. Kažejo se lahko kot učne težave, motnje pozornosti, hiperaktivnost ali vedenjske motnje. Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Čeprav so možgani organ, na katerega ima alkohol najtežji vpliv, lahko pride do nepravilnosti tudi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu in endokrinem sistemu. Ker pri večini otrok s FASD tipične telesne značilnosti niso prisotne, govorimo o FASD tudi kot o nevidni motnji, kar lahko vpliva na to, da mnogi posamezniki s FASD ostanejo neprepoznani.

Infografika, ki prikazuje razpon posledic FASD, od vedenjskih motenj do telesnih nepravilnosti.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je najpogostejši vzrok za kognitivne primanjkljaje pri otrocih, ki jih je mogoče preprečiti. Ocenjeno je, da alkohol letno po svetu prizadene 1 do 5 % vseh živorojenih otrok.

Mešani dokazi o vplivu manjših odmerkov in previdnostno načelo

Različne študije pri ljudeh in živalih dajejo mešane dokaze o učinkih pitja manjših odmerkov alkohola v nosečnosti (t.i. zmerno pitje). Razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol izhajajo tudi iz genetske dovzetnosti. Trenutno ne poznamo ravni alkohola, ki bi bila varna med nosečnostjo. To podpira uporabo previdnostnega načela in priporočila, da je vzdržnost od alkohola v času načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo najvarnejša izbira.

Alkohol vpliva tudi na bodoče očete: Skupna odgovornost

Pogosto se alkohol in nosečnost dojema kot nekaj, kar je omejeno samo na nosečnost in povezano izključno z žensko. Vendar nič od tega ne drži. Vplivi alkohola na zdravje ploda ter razvoj in dobrobit otroka se ne začnejo niti ne končajo z nosečnostjo, temveč so povezani s pitjem alkohola v splošni populaciji pri moških in pri ženskah, še preden so noseče ali pred prepoznano nosečnostjo. Razširjenost pitja in opijanja med nosečnostjo je namreč neposredno povezana s splošno razširjenostjo pitja in opijanja med osebami podobne starosti.

Novejše raziskave kažejo, da lahko pitje alkohola pri moškem pred spočetjem vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost in morfologijo semenčic ter preko epigenetskih sprememb negativno na plod in morda tudi na naslednje generacije potomcev. Zato je starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, skupna odgovornost obeh partnerjev.

Alkohol v Sloveniji: Razširjenost in tveganja v rodni dobi

Podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, NIJZ, kažejo, da je v zadnjem letu 85 % moških in 79 % žensk, starih 18-44 let, pilo alkoholne pijače. 66 % moških in 51 % žensk te starosti je alkoholne pijače vsaj enkrat v zadnjem letu pilo tvegano ali škodljivo. Odstotek prebivalcev, ki so pili tvegano ali škodljivo, je med tako starimi prebivalci višji kot med starejšimi (45-74 let) in se je glede na leto 2001 pomembno zvišal (za 10 %).

Nosečnost in alkohol v Sloveniji: Skrb zbujajoči podatki

V času nosečnosti dobra četrtina žensk v Sloveniji še vedno uživa alkoholne pijače. V raziskavi, ki je ugotavljala razširjenost pitja alkohola med nosečnostjo po svetu in v posameznih državah, so ocenili, da je v Sloveniji skoraj tri četrtine nosečnic, ki ne pijejo alkohola. Ženske, ki v času nosečnosti ne pijejo alkohola, se pogosteje zavedajo škodljivosti alkohola na splošno in vedo, da pitje alkohola lahko pri otroku povzroči trajne in nepopravljive posledice, zdravje svojega otroka pa ocenjujejo kot eno izmed najpomembnejših vrednot. Med razlogi za prenehanje pitja v obdobju načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo so tudi skrb, da bi s svojim pitjem otroku lahko povzročile škodo ter občutki krivde.

Vendar pa dobra četrtina (27 %) žensk v Sloveniji v času nosečnosti še vedno pije alkoholne pijače; pogosto prav v začetnih mesecih, ko bodisi še ne vedo, da so noseče, ali pa so mnenja, da v začetnih fazah nosečnosti pitje alkohola otroku ne more škoditi. Med razlogi za pitje alkohola v času nosečnosti ženske še navajajo, da z nepitjem ne želijo razkriti svoje nosečnosti ter so mnenja, da bodo, če bodo prenehale piti alkohol, izgubile pomemben del druženja, sprostitve in socialne povezanosti. Pogosteje pijejo tudi nosečnice, ki se na splošno manj strinjajo z zdravstvenimi trditvami o pitju alkohola med nosečnostjo in so prepričane, da manjše količine alkohola otroku ne morejo škoditi ter da se njim in njihovemu otroku ne more zgoditi nič hudega. Med razlogi za pitje alkohola v obdobju, ko načrtujejo nosečnost, pa navajajo tudi to, da je načrtovanje nosečnosti lahko časovno dolgotrajno.

Graf, ki prikazuje odstotek nosečnic v Sloveniji, ki pijejo alkohol, glede na različne dejavnike.

Dejavniki tveganja za pitje alkohola v nosečnosti

Bolj pogosto pijejo nosečnice, ki so starejše, bolj izobražene, ki so že bile noseče in tiste, ki kadijo. Pitje alkohola je pogostejše tudi pri nosečnicah, ki so izpostavljene stresu, so bile zlorabljene ali žrtve nasilja, imajo težave v duševnem zdravju, nosečnosti niso načrtovale ali si materinstva ne želijo. Pogosteje in več pijejo tudi tiste, ki so več pile že pred nosečnostjo, še zlasti, če so se opijale ali bile od alkohola odvisne.

Raziskovalci ugotavljajo, da več in pogosteje pijejo ženske, katerih partnerji pijejo alkohol in se opijajo. Opijanje pri moških je lahko povezano tudi z nenačrtovanimi in nesporazumnimi spolnimi odnosi, s spolnimi napadi in z manjšo verjetnostjo uporabe kondomov. Vse to lahko poveča tveganje za nenamerne in s tem tudi alkoholu izpostavljene nosečnosti. Nasprotno pa ženske, ki se počutijo podprte s strani partnerjev, so bolj zadovoljne v partnerski zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo in poročajo tudi o manj simptomih depresije.

Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke: Ključ do sprememb

Alkoholu izpostavljene nosečnosti so pomemben preprečljiv javno zdravstveni problem, vzroke in dejavnike zanje pa ustvarja in nosi celotna družba. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ poudarja: "To je problem, ki ni omejen niti na nosečnost niti na ženske, ampak vključuje tako moške kot ženske, in vzorce pitja alkohola na ravni celotnega prebivalstva, ne le žensk v rodni dobi. Je skupna odgovornost celotne družbe."

Za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in njihovih posledic je pomembna osveščenost in sodelovanje celotne skupnosti: oblikovalcev politik in političnih odločevalcev, izvajalcev zdravstvenih in socialno varstvenih storitev, vladnih ter nevladnih organizacij, raziskovalcev, strežnega osebja, prijateljev, družinskih članov, partnerjev in žensk. Strategije, ki zmanjšujejo razpoložljivost, dostopnost ter oglaševanje in tržno komuniciranje alkohola, so najučinkovitejši načini za zmanjševanje pitja alkohola med prebivalci, tudi med tistimi, ki so glede na starost v rodni dobi, vključno z nosečnicami in njihovimi partnerji. Pomembno je tudi, da jih spremljajo učinkoviti klinični in javnozdravstveni pristopi za prepoznavo in pomoč ogroženim ženskam, ki šele načrtujejo nosečnost ali so že noseče. Le-ti morajo potekati na način, ki ne stigmatizira nosečnic, ki pijejo, da jih to ne odvrne od iskanja pomoči.

Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v času nosečnosti. Poleg poznavanja informacij o tem, da pitje alkohola lahko trajno škodi še nerojenemu otroku, je za opuščanje pitja alkohola v času nosečnosti zelo pomemben odnos drugih. "Verjetnost, da bo nosečnica opustila pitje alkohola, je večja, če okolica od nje ne pričakuje, da bo pila alkohol, če je v to ne sili, če njen partner ne pije ali zmanjša pitje alkohola in tudi njo spodbuja k nepitju alkohola ter če podobno storijo njeni bližnji, sodelavci, prijatelji," je še dodala dr. Maja Roškar z NIJZ. Ne gre pa prezreti dejstva, ki ga v sodobni družbi zavzemajo družbeni mediji, preko katerih se žal pitje alkohola neredko promovira kot način spoprijemanja z izzivi starševstva.

Ne samo nosečnice: Odgovornost vseh

Pomembno je poudariti, da alkohol in nosečnost ne gresta skupaj. Nihče natančno ne ve, kakšni so potencialni škodljivi učinki celo najmanjših količin alkohola na otroka v razvoju. Različni strokovni viri, kot so ACOG (American College of Obstetricians and Gynecologists) in NIJZ, enotno poudarjajo, da ni varne količine alkohola, ki bi jo nosečnica lahko zaužila. Pitje alkohola - piva, vina, žganih pijač - med nosečnostjo lahko povzroči resne zaplete tako med nosečnostjo kot po porodu. Varne količine alkohola ni, saj lahko vsakršna količina potencialno ogrozi nerojenega otroka in zdravje nosečnice. Raziskave so pokazale, da celo pitje v majhnih količinah poveča tveganje za splav, prezgodnji porod, mrtvorojenost, nedonošenost ali sindrom nenadne smrti dojenčka (SND).

Če ženska pije alkohol med nosečnostjo, lahko njen plod razvije telesne, intelektualne, vedenjske in učne težave, ki lahko trajajo celo življenje. Najtežja motnja je spekter fetalnih alkoholnih motenj (FAS), ki lahko povzroči težave z rastjo, motnje v duševnem razvoju, vedenjske težave in nenormalne lastnosti obraza. Alkohol hitro potuje skozi krvni obtok, prečka posteljico in doseže plod. Otrok počasneje presnavlja alkohol kot odrasel, zato bo imel višjo količino alkohola v krvi.

Posledice FAS so lahko zelo resne: duševna manjrazvitost zaradi manjših, delno razvitih možganov, težave s sledenjem navodil in učenjem preprostih stvari, motnje na področju spanja, pozornosti, spomina, učenja in govora, vedenjske motnje (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost), prizadet sluh, vid, govor, druge zdravstvene težave (prirojene napake na srcu, ledvične, jetrne in kostne okvare), značilen videz obraza, prekinitev in opustitev šolanja, nezmožnost samostojnega življenja, dodatne psihične težave ali duševne motnje, ter večje tveganje za odvisnost od alkohola in drugih drog.

Brezalkoholno pivo in vino: Previdnost je nujna

Izraz "brezalkoholno" je lahko zavajajoč. Pijače, označene kot "brezalkoholne", lahko vsebujejo alkohol, običajno manj kot 0,5 odstotka. Zato je potrebna previdnost pri njihovem uživanju med nosečnostjo. Priporočljivo je preveriti deklaracijo ali se povsem odpovedati pitju teh pijač.

Nasveti za izogibanje pitju alkohola v nosečnosti:

  • Če ste povabljeni na zabavo in ne veste, ali bo na voljo brezalkoholna pijača, jo prinesite s seboj.
  • Pridite na zabavo kasneje in jo zapustite prej.
  • Pijte samo brezalkoholne pijače. Če dvomite o prisotnosti alkohola v pijači, pijte raje vodo.
  • Če vam ponujajo alkoholno pijačo, jo vljudno zavrnite. Ni vam treba razlagati, zakaj ne želite piti alkohola.
  • Izogibajte se točilnemu pultu in se zamotite z drugimi aktivnostmi, kot je ples ali druženje.
  • Če čutite skušnjavo glede alkohola, je najvarneje zapustiti zabavo.
  • Pod nobenim pogojem ne pijte alkohola.

Dojenje in alkohol: Skrb za otrokov razvoj tudi po porodu

Alkohol po zaužitju prehaja v krvni obtok in posledično tudi v materino mleko. Čeprav je količina alkohola, ki preide v materino mleko po popitem kozarcu vina, relativno majhna, je vaš otrok droben in njegova jetra niso pripravljena na njegovo predelavo. Dojenčki, mlajši od 3 mesecev, predelujejo alkohol približno polovico počasneje kot odrasel človek. Študije kažejo, da alkohol v materinem mleku lahko vpliva na prehranjevanje in spanje dojenčkov (npr. otroci, katerih doječe matere so pile alkohol, so spali krajši čas; popili so 20 odstotkov manj mleka).

Alkohol ni galaktogog in lahko zmanjša prolaktinski odziv na sesanje ter negativno vpliva na razvoj motorike otroka. Zato je priporočljivo zmanjšati ali omejiti uživanje alkoholnih pijač na občasno, vendar ne več kot 0,5 g alkohola na kg telesne mase. Priporoča se, da se dojenje opravi 2 uri ali več po vnosu alkohola, da se zmanjša njegova koncentracija v materinem mleku. Doječe matere, ki se odločijo za pitje alkohola v obdobju po porodu, morajo skrbno načrtovati program dojenja s shranjevanjem mleka pred pitjem alkohola in čakanjem na popolno odstranitev alkohola iz svojega materinega mleka po zaužitju. Čeprav ne poznamo vseh učinkov alkohola na doječe otroke, je modro, da se alkohola med dojenjem vzdržite, vsaj na začetku.

Če pijete alkohol med nosečnostjo ali dojenjem, nikoli ni prepozno, da s tem prenehate. Prej, ko boste prenehale piti, bolje bo za vašega otroka in za vas.

Zaključek: Odgovornost za prihodnost

  1. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom - Dan FAS. Osnovno sporočilo tega dne je, da naj ženske ne posegajo po alkoholu vseh devet mesecev nosečnosti. Alkoholna abstinenca med nosečnostjo je nujno potrebna, saj alkohol lahko škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka in ploda kadarkoli v celotnem obdobju trajanja nosečnosti, vključno z najzgodnejšim obdobjem, ko ženska sploh še ne ve, da je noseča, vse do rojstva otroka. Odgovornost za zdrav razvoj otroka leži na obeh starših ter na celotni družbi, ki mora ustvarjati okolje, ki podpira zdrave odločitve in ozavešča o pomenu nosečnosti brez alkohola.

tags: #2 #tedna #noseca #in #pila #alkohol

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.