Nosečnost je obdobje izjemnih sprememb, ne le telesnih in čustvenih, temveč tudi prehranskih. Medtem ko se mnoge bodoče mamice osredotočajo na to, kaj jesti za optimalen razvoj svojega otroka, se pogosto pojavi vprašanje o živilih, ki bi se jim morale izogibati. Med temi se pogosto znajdejo jetrca, ki so sicer izjemno hranljiva, a hkrati predmet številnih pomislekov. V tem članku bomo podrobno raziskali, zakaj so jetrca tako pogosto omenjena v kontekstu nosečnosti, kakšne nevarnosti prinašajo, in ali obstajajo načini, kako jih varno vključiti v prehrano.
Ključnega pomena je zdrava in raznolika prehrana
Med nosečnostjo je zdrava in raznolika prehrana izjemnega pomena - navsezadnje mora nerojeni otrok dobiti vsa pomembna hranila, ki jih potrebuje za najboljši možni razvoj. Številne nosečnice se zato upravičeno sprašujejo: "Česa se med nosečnostjo pravzaprav ne sme jesti?" Podrobneje si oglejmo osem živil, ki jih je treba vsekakor odstraniti iz prehrane nosečnice. Zakaj? Ker so lahko okužena s povzročitelji salmoneloze, listerioze ali toksoplazmoze in predstavljajo resnično tveganje za mater in otroka. O nevarnostih zastrupitve s hrano med nosečnostjo smo se pogovarjali tudi z ginekologi.
Na splošno velja, da je prehrana med nosečnostjo ključnega pomena za zdrav razvoj otroka in dobro počutje matere. Priporočajo se 5-6 manjših obrokov dnevno, s katerimi zagotovimo enakomerno oskrbo s čim več hranili znotraj vsakega obroka. V času nosečnosti ni potrebno jesti za dva; pomembno je, da uživamo hranilno bogata živila in opustimo nezdrave navade. V drugem trimesečju se na splošno priporoča dvig vnosa za 250 kcal dnevno, v tretjem trimesečju za približno 500 kcal in prav toliko tudi v obdobju dojenja.
Ogljikovi hidrati predstavljajo okrog 55% dnevnega vnosa energije, pri čemer je najpomembnejša njihova sestava. Glede na razpoložljive dokaze o nevarnosti uživanja trans maščob se priporoča, da je njihov prehranski vnos čim manjši, ne več kot 1% dnevnega energijskega vnosa. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob, so predvsem piškoti, krekerji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejiti moramo tudi uživanje ocvrtih živil (npr. pomfrit, krofi, miške, flancati, pražena čebula). Nasičene maščobe predstavljajo nekje 10% dnevnega vnosa. Nenasičene maščobe predstavljajo 2/3 vseh zaužitih maščob in lahko dosegajo do 20% dnevnega energijskega vnosa. Enkrat nenasičenih maščob je priporočeno zaužiti vsaj 10%, živila bogata z njimi pa so npr. oljčno olje in olje oljčne ogrščice. Večkrat nenasičenih pa nekje med 7 in ne več kot 10% vnesene energije. Izmed teh naj bi omega-3 maščobne kisline predstavljale 1-3%, omega-6 maščobne kisline pa vsaj 2,5% dnevnega energijskega vnosa. Za ustrezen vnos omega-3 maščobnih kislin naj bi vsaj dvakrat tedensko uživale ribe (sardine, slanik, skuša, losos) pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja. Z omega-6 maščobnimi kislinami bogata živila pa so npr. sončnično, koruzno, sojino, orehovo, bučno in bombaževo olje. Da pokrijemo potrebe po vitaminih in mineralih, moramo uživati hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila pa so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev ter le malo drugih hranil in zato v prehrani doječih mater niso zaželena.
Tveganja povezana z uživanjem jeter v nosečnosti
Jetra so že tisočletja del človeške prehrane in veljajo za eno najpopolnejših živil. So izjemno bogata z vitamini in minerali, vključno z vitaminom A, železom, B-vitamini (zlasti B12), ter vitamini K, E in D. Od mineralov bi omenili kalij, fosfor, cink in železo v hemski obliki, ki se lažje absorbira. V povprečju vsebujejo jetra okrog 20% beljakovin in od 4 do 25% maščob. Ste vedeli, da nekatera jetra vsebujejo tudi precej vitamina C? Če se spopadate s katero koli vrsto anemije, so jetra eno najboljših živil za vas, saj kombinacija folata, železa in vitamina B12 pomaga pri lajšanju simptomov, kot so nizka energija, utrujenost ali nevrološke težave.
Vendar pa prav zaradi visoke vsebnosti vitamina A nekatera strokovna priporočila svetujejo previdnost pri uživanju jeter med nosečnostjo. Vitamin A je namreč v prevelikih količinah teratogen, kar pomeni, da lahko povzroči razvojne nepravilnosti pri plodu. Nekatere študije so namreč pokazale, da jetrca lahko povečajo možnost za okvare novorojenčkov. Fundacija za prehrano in droge (FDA) priporoča, naj nosečnice jetrca uživajo le občasno in naj vitamin A raje pridobijo drugače, na primer iz beta karotena, ki ga najdemo v zeleni solati, brokoliju, korenju in špinači.
Pogosto se pojavi tudi vprašanje, ali so jetra polna strupov, saj delujejo kot glavni filter v telesu. Vendar pa se strupi ne skladiščijo v jetrih, temveč se nalagajo v maščobnem tkivu. Jetra imajo izjemno sposobnost tako sebe kot nas očistiti vseh toksinov, ki smo jim izpostavljeni. Kljub temu pa je pri uživanju jeter priporočljivo, da so živali krmljene na čim bolj naraven način - brez uporabe hormonov in antibiotikov. Najboljša izbira je meso živali proste oziroma pašne reje.
Kakšna jetra so užitna in kako jih pripraviti?
V standardni ponudbi boste praktično na vsakem koraku dobili piščančja, goveja, telečja in svinjska jetra. Medtem ko nekateri svinjska jetra odsvetujejo, pa lahko, če jih najdete, poskusite tudi ribja, ovčja, jagnječja, kozja, puranja, račja, gosja ter jetra divjadi.
Kljub pomislekom glede vitamina A, nekateri strokovnjaki poudarjajo, da jetra ostajajo izjemno hranljivo živilo. Ključ je v zmernosti. Če se odločite za uživanje jeter, je pomembno, da izberete kakovostna, po možnosti iz proste reje, in jih pripravite na način, ki zmanjša morebitna tveganja. Na primer, izogibajte se prekomernemu cvrtju.
Druga živila, ki zahtevajo pozornost v nosečnosti
Poleg jeter obstaja še nekaj živil, ki jih je med nosečnostjo priporočljivo uživati z mero ali se jim povsem izogniti:
- Surova ali premalo kuhana jajca: Umetna ali doma narejena majoneza, tiramisu, umešana jajca in omlete z mehkimi rumenjaki in beljaki so lahko okuženi s salmonelo. Če se jajcem ne želite odpovedati, jih kuhajte ali cvrite vsaj deset minut.
- Surovo ali premalo kuhano meso: Srednje pečenim zrezkom in drugim jedem iz surovega mesa, kot je goveji tatar, raje recite: Ne, hvala! Uživanje tega mesa lahko povzroči toksoplazmozo.
- Surova šunka in salama: Tako kot v surovem mesu se lahko tudi tu skrivajo povzročitelji toksoplazmoze in listerioze, zato jih med nosečnostjo ne smete uživati.
- Surove ali surovo dimljene ribe: Ljubiteljice sušija in makija, pozor. Surovim ali surovo dimljenim filejem se boste morale med nosečnostjo odpovedati, saj obstaja nevarnost listerioze in toksoplazmoze. Bodoče matere se morajo izogibati tudi tuni, morskem jeziku ali mečarici - te vrste rib so običajno polne živega srebra.
- Siri iz surovega mleka: Siri kot so camembert, gorgonzola, feta in brie, so sicer izjemno okusni, vendar jih nosečnicam odsvetujemo, ker mleko med proizvodnjo ni segreto in lahko vsebuje patogene organizme, kot je listerija. Pri nakupu sira vedno preverite, ali je bil pasteriziran.
- Predpakirana solata: Zaradi tople in vlažne mikroklime v predpakirani solati se lahko patogeni organizmi, kot je listerija, še posebej hitro razmnožujejo. Poleg tega so številni odrezani robovi zelenjave dobra površina za razvoj mikroorganizmov.
- Sadje in zelenjava z neoprano lupino: Sadje in zelenjavo morajo nosečnice temeljito oprati in po možnosti olupiti. V olupku se namreč lahko nahajajo paraziti, pred katerimi se je bolje zaščititi.
- Alkohol: Alkohol je med nosečnostjo popolnoma prepovedan. Citotoksin namreč s krvjo vstopi v obtok nerojenega otroka in lahko povzroči resne poškodbe, zlasti možganov.
Učinki alkohola med nosečnostjo (dokumentarni film, 2004)
Kaj storiti, če pomotoma zaužijete prepovedano živilo?
Čeprav je seznam živil, ki jih med nosečnostjo ne smete jesti, dobro znan, se vam kljub temu lahko zgodi, da pomotoma pojeste nekaj prepovedanega in se zastrupite s hrano ali pa vas doleti celo kaj hujšega. Najpomembneje je, da ne zaženete panike! Ni namreč vsako živilo že v osnovi kontaminirano. Če ste nevede zaužili surovo živalsko hrano, najprej skrbno spremljajte svoje zdravje in v primeru dvoma poiščite zdravniško pomoč.
Okužbe s hrano, ki jih povzročajo patogeni listerije in toksoplazme, lahko škodujejo nerojenemu otroku. Simptomi okužbe so razmeroma neznačilni - v primeru suma je treba opraviti bolj natančne preiskave. V okviru pregledov, ki potekajo v nosečnosti, je kontrola krvi na protitelesa proti toksoplazmi del rutinskih preiskav. Če imate v krvi že dovolj protiteles, ste imuni in zato ni akutnega tveganja za nerojenega otroka.
V primeru okužbe s salmonelo lahko pride zaradi hude driske do velike izgube vode in soli. Sama salmonela ne prehaja v maternico, zato v nasprotju s toksoplazmo in listerijo ne predstavlja neposrednega tveganja za plod. Lahko pa se zgodi, da se novorojenček neposredno okuži s salmonelo, če se ob rojstvu z blatom dodatno izločajo bakterije, s katerimi pride v stik.
Zastrupitev s hrano navadno povzročijo bakterije, ki so se naselile v hrani, ki smo jo zaužili. Nekateri od teh patogenov proizvajajo toksine, ki negativno vplivajo na prebavo. To lahko povzroči trebušne krče, drisko in bruhanje, včasih celo vročino. Simptomi običajno izzvenijo sami od sebe po enem ali dveh dneh. Večina mikrobov ne prodre v placento in v osnovi ne predstavlja neposredne nevarnosti za nerojenega otroka. Ustrezen vnos tekočine in mineralov je pri tem še posebej pomemben, da se izognemo dehidraciji in prezgodnjemu porodu. Na splošno so nosečnice zaradi sprememb v imunskem sistemu bolj dovzetne za okužbe, zato morajo posebno pozornost nameniti ustrezni higieni v kuhinji. Med nosečnostjo se lahko cepite tudi proti hepatitisu A, še enem pogostemu vzroku zastrupitve z okuženo hrano.
Raznolikost prehrane po nosečnosti in uvajanje goste hrane
Raznolikost prehrane je pomembna tudi po nosečnosti, ko postaneš doječa mamica. Tvoje mleko spreminja okus, glede na to, kar zaužiješ. Ko boš pri 6. mesecih začela uvajati gosto hrano po koščkih, po t.i. hrano, ki je ne maraš, bo v osnovi tudi otrok zavračal, saj gre za naravni zaščitni proces - »Kar moja mamica ne je, je najbrž strupeno!« Hrano, ki je sama ne ješ, boš morala morda celo 17-krat ponuditi svojemu otroku, preden jo bo sprejel. Ali veš, da bo tisto hrano, ki jo uživaš in ti posebej prija med nosečnostjo, po porodu imel rad tudi tvoj otrok?
Zaključek
Čeprav so jetra izjemno hranljiva, je med nosečnostjo potrebna previdnost zaradi visoke vsebnosti vitamina A. Ključ je v zmernosti in izbiri kakovostnih živil. Poleg tega je pomembno slediti splošnim priporočilom za zdravo in varno prehrano v času nosečnosti, kar vključuje izogibanje surovim ali premalo kuhanim živilom, nepasteriziranim mlečnim izdelkom in alkoholu. Zavedanje o teh smernicah bo pripomoglo k zdravi nosečnosti in zdravemu razvoju vašega otroka.
tags: #prazena #jetrca #v #nosecnosti