Uvod v ohranjanje presredka
Ohranitev presredka med porodom predstavlja pomemben cilj tako za porodnice kot za porodne pomočnike. Čeprav nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na stanje presredka, kot so teža in rasa porodnice, predhodne porodne poškodbe ali teža in prezentacija ploda, ne moremo nadzorovati, porodni pomočnik s svojim znanjem in veščinami lahko bistveno vpliva na izid poroda. S pravilnim vodenjem položaja porodnice, načina pritiskanja, uporabo tehnik sproščanja presredka ter premišljeno odločitvijo o (ne)uporabi epiziotomije in tehnik varovanja presredka, lahko bistveno pripomore k bolj nežnemu in manj poškodbenemu porodu.
Skrb za presredek v nosečnosti
Priprava presredka že med nosečnostjo lahko bistveno pripomore k njegovi prožnosti in pripravljenosti na raztezanje med porodom. Različni pristopi, ki jih lahko izvajajo nosečnice, vključujejo masažo presredka, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, specifično prehrano, uporabo vaginalnih pripomočkov ter vizualizacijo.
Masaža presredka
Masaža presredka, ki se priporoča v zadnjem mesecu nosečnosti, je tehnika, ki omogoča lažje raztezanje tkiva med porodom. Raziskave kažejo, da ženske, ki redno masirajo presredek od približno 35. tedna nosečnosti dalje, doživljajo manj poškodb presredka, ki bi zahtevale šivanje. Čeprav ne vpliva na nastanek raztrganin določene stopnje, pa bistveno zmanjša pogostost izvedbe epiziotomije, še posebej pri prvorodkah. Ženske, ki so prakticirale masažo presredka, pogosto poročajo o manj bolečin v presredku tri mesece po porodu, ne glede na to, ali je bila pri njih opravljena epiziotomija ali ne. Kljub začetnemu nelagodju ali pekočemu občutku, ki večinoma izgine po enem do dveh tednih, večina žensk masažo sprejema kot koristno pripravo na porod in bi jo priporočila drugim.
7-minutna masaža presredka za nosečnost - vodnik po korakih, ki ga vodi fizioterapevt medeničnega dna
Navodila za izvajanje masaže presredka (po Burns, 2011):
- Masažo lahko izvaja nosečnica ali njen partner.
- Najbolje jo je izvajati po kopanju ali tuširanju, ko je presredek mehkejši in bolj sproščen.
- Uporabite neodišavljeno olje (olivno, mandljevo, rastlinsko, sončnično) za lubrikacijo.
- Izberite udoben položaj (sedeči, polsedeči, ležeči).
- Pomembno je, da je nosečnica sproščena in v varnem okolju.
- Nosečnica ali partner si umije roke, z oljem namaže palca ali kazalca in ju vstavi v nožnico, nato pritisne navzdol proti zadnjični odprtini in vstran.
- Sledijo polkrožni, ritmični gibi v obliki črke U z nežnim raztezanjem.
- Nosečnica se med masažo osredotoči na sproščanje presredka.
- Masaža naj traja približno pet minut ali toliko, kolikor je prijetno.
- Sčasoma lahko povečate pritisk proti danki, ko postane presredek bolj elastičen.
- Masažo izvajajte vsak dan ali vsak drugi dan.
- Ženske z genitalnim herpesom ali vaginalnim vnetjem naj se masaže izogibajo.
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna
Vaje za krepitev mišic medeničnega dna so znane po svoji vlogi pri zmanjševanju verjetnosti urinske inkontinence med nosečnostjo in po porodu. Vpliv teh vaj na sam potek poroda pa je predmet različnih mnenj. Medtem ko nekateri avtorji menijo, da olajšajo porod, drugi niso opazili statistično pomembne razlike glede števila epiziotomij, stopnje porodnih poškodb ali trajanja druge porodne dobe.
Prehrana, bogata z vitaminoma C in E
Priporočila za prehrano nosečnic pogosto vključujejo živila, bogata z vitaminoma C in E. Ti vitamini naj bi prispevali k večji prožnosti kože in mehkih tkiv, kar bi omogočilo lažje raztezanje presredka med porodom. Ustrezno prehranjene ženske z zadostnim vnosom vitamina C imajo pogosteje bolj zdrava in prožna tkiva.
Uporaba EPI-NO® vaginalnega pripomočka
EPI-NO® je poseben vaginalni pripomoček, namenjen zmanjšanju števila epiziotomij in povečanju možnosti za intakten presredek po porodu. Pripomoček, sestavljen iz napihljivega balona in ročne črpalke, omogoča postopno raztezanje vagine in presredka, s čimer se tkiva navadijo na pritisk med porodom. Nosečnice lahko s pomočjo EPI-NO® vadijo tudi pravilno pritiskanje. Uporaba pripomočka od 37. tedna nosečnosti dalje, po približno petnajst minut dnevno, je lahko učinkovita pri zmanjševanju pogostnosti epiziotomij in spontanih raztrganin, čeprav celokupni izid presredka morda ni drastično boljši v primerjavi z ženskami, ki ga niso uporabljale. Vendar pa študije kažejo na pomembno porast v odstotku žensk z intaktnim presredkom in zmanjšanje epiziotomij.
Vizualizacija
Alternativni pristopi k porodu pogosto vključujejo vizualizacijo. Nosečnica si predstavlja presredek in vaginalne stene kot zelo elastično tkivo, ki se uspešno razteza med porodom. Čeprav ta metoda ni bila obsežno raziskana, naj bi pomagala zmanjševati strah in povečevati samozavest nosečnice.
Skrb za presredek med porodom
Medtem ko je priprava na porod ključna naloga nosečnice, pa je med samim porodom za stanje presredka odgovorna tudi babica. Več dejavnikov in postopkov lahko pripomore k ohranitvi presredka v tej ključni fazi.
Polaganje toplih obkladkov na presredek
Topli obkladki, ki se polagajo na presredek v drugi porodni dobi, so pogosto uporabljena metoda. Toplota namreč povzroči dilatacijo krvnih žil, poveča pretok krvi in s tem zmanjša občutek bolečine ter poveča raztegljivost tkiva. Raziskave kažejo, da uporaba toplih obkladkov ni nujno zmanjšala števila poškodb, ki zahtevajo šivanje, vendar pa bistveno zmanjša pojav hudih poškodb presredka (rupture III in IV stopnje). Poleg tega topli obkladki zmanjšujejo bolečino med porodom in v prvih dneh po njem ter zmanjšujejo pojav urinske inkontinence. Ta preprosta in cenovno ugodna tehnika je zelo dobro sprejeta s strani porodnic in babic, saj povečuje udobje med raztezanjem presredka.
Navodila za aplikacijo toplih obkladkov (po Dahlen et al., 2007):
- Aplikacijo začnite, ko plodova glavica začne raztegovati presredek.
- Pripravite vrč s prekuhano vodo (45º-59ºC) in vanj namočite sterilen zloženec.
- Zloženec ožemite in ga nežno položite na presredek med popadki.
- Obkladek redno namakajte, da ohranjate toploto.
- Vodo menjajte vsakih 15 minut.
- Postopek ponavljajte do rojstva otroka.
Porod v vodi
Porod v vodi predstavlja fiziološki pristop, kjer toplota vode lajša mišične krče, zmanjšuje bolečino in izniči učinke sile težnosti, kar zmanjšuje pritisk na medenico. Vodni medij omogoča lažje premikanje in spreminjanje položajev, kar je ključno za napredovanje poroda. Porod v vodi je povezan z manjšo pogostnostjo hudih poškodb presredka, redkejšo uporabo epiziotomije, manjšo izgubo krvi po porodu ter manjšo potrebo po protibolečinskih sredstvih. Novorojenčki, rojeni v vodi, imajo redkeje nižje ocene po Apgarjevi lestvici, ženske pa imajo manj poškodb presredka.
Spontano, nevodeno pritiskanje
Pri drugem porodni dobi obstajata dva pristopa k pritiskanju: spontano in vodeno. Spontano pritiskanje se zgodi, ko porodnica med popadkom začuti potrebo po pritiskanju in ga izvede sama, pogosto z zadrževanjem sape ali z godrnjanjem ob izdihu. Pri vodenem pritiskanju babica usmerja porodnico, kdaj in kako naj pritiska, z namenom podaljšanja pritiska med popadkom. Menimo, da spontano pritiskanje, kjer ženska posluša svoje telo, vodi k počasnejšemu raztezanju presredka v primerjavi z vodenim pritiskanjem. Raziskave kažejo, da je spontano pritiskanje povezano z večjo verjetnostjo za intakten presredek, medtem ko je vodeno pritiskanje povezano z večjim tveganjem za resne poškodbe presredka in večjimi bolečinami v presredku po porodu.
Porajanje glavice
Kontrolirano porajanje plodove glavice med popadki je ključno za zniževanje stopnje poškodb presredka. Ta proces zahteva potrpežljivost, dobro komunikacijo med babico in porodnico ter miren pristop, kar izboljšuje zdravje novih mater. Cilj je počasen in nadzorovan porod glavice, kar zmanjšuje potrebo po šivanju poškodb.
Uporaba TENS med porodom
Transkutana električna stimulacija živcev (TENS) je neinvazivna metoda lajšanja bolečin, ki uporablja blage električne impulze za spodbujanje telesa k proizvodnji lastnih analgetikov, kot so endorfini. Raziskave kažejo, da uporaba TENS med porodom lahko zmanjša bolečine ob popadkih, odloži potrebo po farmakološki analgeziji ter zmanjša anksioznost in poveča občutek nadzora nad porodom. Deluje na dveh principih: teoriji vstopnih vrat (visoka frekvenca, ki "maskira" bolečino) in akupunkturni stimulaciji (nizka frekvencija, ki spodbuja sproščanje endorfinov). Posebej zasnovane porodne TENS naprave, kot je Babycare TENS ali Elle TENS, imajo dodatne funkcije, kot je gumb BOOST, ki zagotavlja močnejše impulze med popadki, ter vgrajene merilnike popadkov.
Uporaba Babycare TENS med porodom:
- Namestitev elektrod: Lepljive elektrode namestite na hrbet, nad in pod nivojem popka, približno 5 cm narazen in 3,5 cm od hrbtenice. Uporabite vse štiri blazinice.
- Nastavitev intenzivnosti: Vklopite napravo, izberite način BIRTH. Začnite v načinu BURST in povečajte intenzivnost s pritiskom na CH1+ in CH2+ do občutka močne, a udobne ravni.
- Gumb BOOST: Ob začetku popadka pritisnite gumb BOOST za dodatno moč in lajšanje bolečine.
- Način BURST: Ko popadek mine, ponovno pritisnite BOOST, da preklopite na način BURST (sproščanje endorfinov).
- Opti Max: Uporablja se lahko za dodatno moč v končnih fazah poroda.
Pomembno je upoštevati previdnostne ukrepe in kontraindikacije, kot so izogibanje uporabi na poškodovani koži, določenih delih telesa ali med vožnjo. Babycare TENS je primeren tudi za začetne faze poroda v vodi, saj se lahko uporablja izven vode. Po porodu se lahko uporablja za lajšanje bolečin v hrbtu, ramenih ali menstrualnih krčev.
Vloga doule pri porodu
Beseda "doula" izvira iz grščine in pomeni "žensko, ki služi". Danes doule nudijo telesno in čustveno podporo ženskam pred, med in po porodu. V sodobnem času, ko se porod pogosto odvija v bolnišničnem okolju, kjer je neprekinjena prisotnost ene osebe redkost, doule zagotavljajo pomembno podporo.
Zgodovina in pomen doule
V preteklosti je bil porod dogodek znotraj ženskega kroga, kjer so izkušene ženske nudile podporo. Dr. Marshall Klaus in dr. John Kennel sta koncept doule v kontekstu sodobne porodniške podpore razvila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Cilj doule je zagotoviti ženski varno in izpolnjujočo porodno izkušnjo, ji pomagati pri sprostitvi, zmanjšati strah in povečati samozavest.
Podpora med nosečnostjo in porodom
Doule se z ženskami običajno srečajo že med nosečnostjo, se pogovorijo o željah glede poroda, pomagajo pri načrtovanju poroda, nudijo informacije in jo naučijo tehnik sproščanja. Med porodom nudijo neprekinjeno prisotnost, empatijo in razumevanje. Pomagajo lahko pri izbiri položajev, masaži ali drugih tehnikah sproščanja. Doule so zaščitnice zasebnosti porodnice in skrbijo za njeno dobro počutje.
Učinki podpore doule
Obsežne raziskave, ki so vključevale več kot 13.000 žensk, so pokazale, da imajo ženske, ki so prejele neprekinjeno podporo doule med porodom, večjo možnost za spontan porod (brez carskega reza, vakuuma ali porodnih klešč), manjšo potrebo po protibolečinskih sredstvih ter večje zadovoljstvo s porodno izkušnjo. Ti pozitivni učinki so bili bolj izraziti, če so doule bile prisotne že zgodaj v porodu in niso bile del bolnišničnega osebja.
Doule v Sloveniji
V Evropi so doule dobro poznane in razširjene, medtem ko v Sloveniji njihova prisotnost še ni tako uveljavljena. Glavni razlogi za to so pogosto omejitve glede števila spremljevalcev pri porodu v porodnišnicah. Kljub temu se v Sloveniji pojavljajo pobude za izobraževanje in delovanje doul, z željo, da bi v prihodnosti postale dostopne širšemu krogu žensk in parov. Doule ne predstavljajo konkurence babicam, temveč želijo delovati kot tim in s svojo podporo olajšati delo babicam ter izboljšati celotno porodno izkušnjo.