Potenje dojenčka med spanjem je pogost pojav, ki pa lahko pri starših vzbuja skrb. Pogosto se sprašujejo, ali je z otrokom kaj narobe, ali mu je prevroče ali premrzlo. V večini primerov potenje med spanjem ni znak bolezni, temveč naraven fiziološki odziv telesa. Z razumevanjem vzrokov za potenje in znanjem, kdaj je čas za ukrepanje, lahko otroku zagotovite boljši in varnejši spanec ter s tem pripomorete k dobremu počutju celotne družine.
Pogosti vzroki za potenje dojenčka med spanjem
Glavni razlog za potenje dojenčka med spanjem je termoregulacija, sposobnost telesa, da uravnava svojo notranjo temperaturo. Vendar pa obstaja več dejavnikov, ki lahko prispevajo k prekomernemu potenju:
Preveč oblačil ali predebele odeje: Dojenčki ne potrebujejo toliko plasti oblačil, kot si pogosto predstavljamo. Prekomerno število odej, debele pižame ali spanje v preveč ogrevanem prostoru lahko povzročijo pregrevanje in posledično potenje. Pri oblačenju dojenčka velja princip "čebule", kar pomeni več plasti lažjih oblačil, ki jih lahko po potrebi odstranimo ali dodamo. Naravni materiali, kot je bombaž, omogočajo boljšo zračnost.
Temperatura prostora: Idealna temperatura za spanje dojenčkov je med 18 in 20 °C. Toplejši prostori lahko bistveno povečajo potenje med spanjem. Vzdrževanje nekoliko hladnejše sobe je varnejše in udobnejše od pretople. Pomembno je tudi spremljati vlažnost zraka, ki naj bi idealno znašala med 40 in 60 %.
Nekvalitetne nepremočljive rjuhe za ležišče: Čeprav so bistvenega pomena za ohranjanje čistoče in suhosti ležišča, številne vodoodporne prevleke ne omogočajo ustreznega kroženja zraka. To zadržuje toploto in povzroča potenje. Preverite, kakšno vodoodporno rjuho imate, in jo poskusite odstraniti ali zamenjati s kvalitetno, ki hkrati omogoča dihanje. V Spalnem centru Maremico priporočajo nepremočljive rjuhe Respira, ki so izdelane iz mehkega, dobro zračnega bombaža in so pralne na 95°C.
Faza globokega spanja: Kot smo že omenili, se dojenčki med fazo globokega spanca pogosto potijo. To je normalen fiziološki odziv in običajno ni razlog za skrb. V tej fazi spanja so telesni procesi počasnejši, a telo še vedno deluje.
Kako zmanjšati potenje dojenčka med spanjem?
Za krepčilen spanec in dobro počutje dojenčka je ustvarjanje ustreznih pogojev za spanje ključnega pomena. S tem pomembno preprečimo tudi otrokovo pregrevanje in dehidracijo.
- Lahkotno oblačenje: Za oblačila za spanje izberite naravne tkanine, ki dihajo, kot je bombaž. Izogibajte se sintetičnim materialom, ki zadržujejo toploto. Dovolj je en sloj oblačila, v kolikor so izpolnjeni ostali pogoji za udoben in zdrav spanec.
- Posteljnina naj bo iz naravnih materialov: Otroška posteljnina je najboljša iz bombaža, lanu ali muslina.
- Spremljajte temperaturo in vlago v sobi: Uporabljajte sobni termometer, da zagotovite optimalno temperaturo in vlažnost v otroški sobi. Nekoliko hladna soba z ustreznimi oblačili je varnejša in udobnejša od tople. Idealna vlažnost je med 40 in 60 %.
- Izberite pravo nepremočljivo rjuho: Če za zaščito ležišča uporabljate nepremočljivo rjuho, poskrbite, da bo dihala. Tradicionalne nepremočljive zaščite imajo pogosto plastične plasti, ki zadržujejo toploto in vlago. Tu imajo nepremočljive rjuhe Respira prednost - so nepremočljive, vendar omogočajo tudi pretok zraka, kar zmanjšuje kopičenje toplote in izboljšuje udobje spanja vašega otroka. Izdelane so namreč iz bombaža, hkrati pa so pralne na kar 95 °C.
- Prilagodite plasti odeje: Po potrebi uporabite lahke odeje, ki dihajo, in se izogibajte kopičenju več odej, razen če je soba še posebej hladna.
- Izberite ležišče, ki bo dihalo z vašim otrokom: Ležišča so lahko izdelana iz zelo različnih kakovostnih materialov. Izberite kvalitetne in zračne materiale, ki pomagajo bolje uravnavati temperaturo in odvajati odvečno vlago.
Kako obleči dojenčka za poletje + zimo + spanje | Znaki, da je dojenčku prevroče
Kdaj se posvetovati s pediatrom?
Medtem ko je potenje dojenčkov med spanjem pogosto le znak globokega spanca ali pretoplega okolja, lahko v nekaterih primerih kaže na kaj več. Obisk pediatra je potreben, če se vaš otrok:
- Močno poti tudi v hladni sobi.
- Znoji ponoči skupaj z vročino.
- Kaže znake težkega dihanja ali piskanja.
- Izguba telesne teže ali se slabo hrani.
- Je otopel ali razdražljiv.
Če je potenje omejeno na glavo in vrat ter ga ne spremljajo simptomi, kot so vročina, kašelj ali bruhanje, je običajno neškodljivo. Vendar pa se je treba o vztrajnem potenju skupaj z drugimi znaki bolezni vedno pogovoriti s pediatrom.
Novorojenček uravnava telesno temperaturo veliko manj učinkovito kot odrasel človek, ker vsi termoregulacijski mehanizmi, sposobnost za proizvajanje toplote in center za termoregulacijo še niso dokončno razviti. Hkrati novorojenček hitreje izgublja in pridobiva toploto iz okolja in je bolj občutljiv za temperaturo okolice, zato potrebuje veliko pomoči, da se počuti udobno. Še posebej v prvih dneh dojenčkovega življenja je zelo pomembno, da poskrbite za njegovo udobje. Po nekaj tednih bo lahko že bistveno bolje nadzoroval temperaturo. Tedaj bo idealna temperatura podnevi med 20 in 21, ponoči pa le kakšno stopinjo manj. Večjim nihanjem temperature dojenčkov se izogibajte, ker se ne morejo zaščititi ali si na kakršen koli način pomagati.
Kadar je dojenčku vroče, si pomaga z nagonom in poskuša odejico z nogo odstraniti, ne more pa odstraniti s sebe oblačil. Prav tako se še ne zna premakniti iz toplega v hladnejši prostor. Zato na težavo opozarja z jokom. Ta pa le še dvigne njegovo telesno temperaturo, saj za to potrebna energija pospeši presnovo. Zato je zelo pomembno, da se čim prej odzovete na dojenčkov jok in sproti preverjate, ali ni morda otroku pretoplo ali preveč hladno. To vedno storite tako, da ga potipate v predelu prsnega koša ali za tilnikom, ne pa tako, da ga potipate za rokice ali nogice, saj imajo okončine lahko nižjo temperaturo. Novorojenčki nimajo popolnoma razvite sposobnosti za samoregulacijo telesne temperature.
Da bi vam olajšali skrbi, smo za vas pripravili nekaj smernic, ki vam lahko pomagajo:
Idealna sobna temperatura
Najugodnejše okolje za novorojenčka je tisto, v katerem za vzdrževanje normalne telesne temperature porabi najmanj energije - imenujemo ga toplotno nevtralno okolje. Če novorojenček biva v toplotno nevtralnem okolju, energijo porabi za rast in razvoj. Previsoke ali prenizke temperature okolja za telo novorojenčka pomenijo stres in porabo energije za uravnavanje temperature. Priporočena temperatura sobe, v kateri novorojenček spi, je 20 do 22 stopinj Celzija. Priporočena temperatura sobe (kopalnice), v kateri novorojenčka kopamo, je 24 do 25 stopinj Celzija. Priporočljivo pa je, da imate v sobi nameščen termometer, s katerim boste lahko preverjali temperaturo sobe. Da ne bi dojenčka pretirano pokrivali z debelimi odejami, je priporočljivo, da ga za spanje namestite v udobno in toplo spalno vrečo za dojenčke, tako ne bo strahu pred tem, da bi si potegnil odejico čez obraz, hkrati pa boste vedeli, da se ponoči ne bo odkril in bo na toplem ves čas.
Dojenčkovo telesno temperaturo preverjajte z dotikom kože
Da bi preverili, ali je dojenčku morda prehladno ali prevroče, potipajte njegovo kožo na predelu tilnika, prsnega koša ali trebuščka. Nikoli temperature ne preverjajte tako, da potipate njegove rokice ali noge, saj temperatura na teh predelih telesa lahko močno odstopa. Če je otroku pretoplo, bo koža na predelu tilnika ali trebuščka potna in topla. To pomeni, da je treba odstraniti en sloj oblačil z otroka.
Med spanjem naj bo dojenček brez kape
V zaprtih prostorih dojenčku ne dajajte kape med spanjem, četudi se vam zdi, da je v prostoru nekoliko hladneje. Njegova glava je namreč pomemben dejavnik za ohranjanje in uravnavanje primerne telesne temperature.
Poskrbite za primerno toploto sobe
Glede na nizke zunanje temperature si boste morda želeli gretje naviti do konca, a strokovnjaki za dojenčke in malčke odsvetujejo pretople temperature notranjih prostorov, še posebej ponoči oziroma ko je čas za spanje. Ne le, da pretopli prostori onemogočajo uravnavanje telesne temperature, težava je tudi v izsušenem zraku. Če imate vklopljeno gretje, naj temperatura prostorov ne presega 20 stopinj Celzija.
Posteljice ne postavljajte ob sobne radiatorje
Strokovnjaki priporočajo, da novorojenčkova posteljica ni postavljena ob okno, pod luč, ob radiator ali vrata. Četudi se vam zdi, da je hladno, otrokove posteljice torej nikoli ne postavljajte neposredno ob naštete predmete. Posteljica, nameščena tik ob radiator, lahko namreč hitro privede do pregretja dojenčkovega telesa, pri vratih pa obstaja velika verjetnost izpostavljenosti prepihu, ki lahko otrokovo telo podhladi kljub primerni sobni temperaturi. Tudi med najpogostejšimi vzroki za podhladitev novorojenčka je namreč neprimerno okolje, na primer soba, v kateri je prepih, bližina hladne stene ali okna.
Podpora zdravega spanja za vso družino
V Spalnem centru Maremico smo globoko prepričani, da je zdravo spanje temelj dobrega počutja - tako za otroke kot za odrasle. Zato se osredotočamo na izdelavo zelo prilagojenih ležišč, ki ustrezajo posameznikovim potrebam po spanju, pa naj gre za raven opore, materiale ali želje po dizajnu. Ponujamo tudi dodatke, ki spodbujajo boljšo higieno spanja in udobje, ki so idealni ne le za odrasle, temveč tudi za gospodinjstva z dojenčki in malčki.
Čeprav ne izdelujemo otroških postelj, se zavedamo, kako spalno okolje vpliva na počitek. Če ste novopečeni starši, ne pozabite: potenje je del otrokovega razvoja. Starši, skrbniki in zdravniki smo odgovorni za zdravje otrok. Pri tem sodelujemo, si zaupamo in pomagamo. Vi, kot otrokovi starši ali skrbniki, pa ga tudi najbolje poznate. Zelo pomembno je, da otroka dobro opazujete in če se vam zdi, da je resno bolan, prizadet, premalo pije, je pretirano zaspan oziroma vas njegovo stanje skrbi, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
Najpogostejši znak bolezni pri otrocih je povišana temperatura, ki sama po sebi ni bolezen, je pa znak bolezni in ena od obrambnih reakcij organizma na okužbo. Praviloma telesno temperaturo merimo z elektronskimi termometri, ki jih položimo pod pazduho. O povišani temperaturi govorimo, ko temperatura v mirovanju, izmerjena pod pazduho, naraste nad 37,2 °C. Temperatura do 40 ⁰C običajno ni škodljiva, nevarna pa lahko postane, če temperatura nad 41,7 ⁰C traja dlje časa, še posebno, če je bolnik dehidriran. Če temperatura hitro narašča, se pojavi drhtenje, mrzlica, hladne okončine, lahko tudi bolečine v mišicah, sklepih, glavobol. Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku. Ta je potreben tudi pri otrocih, mlajših od treh mesecev in z vročino nad 38 °C, pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, z vročino nad 39 °C in pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C. Če merimo v ušesih, je mejna vrednost višja za približno 1° C. Sicer pa velja, da moramo pri povišani temperaturi poskrbeti, da otrok počiva in zaužije dovolj tekočine. Potrebno je skrbno opazovanje otroka in spremljanje drugih bolezenskih znakov. Najpogostejša napaka, ki jo delajo starši je, da ‘zbijajo’ temperaturo takoj, ko začne naraščati (izjema so otroci, ki so že imeli vročinske krče). Takojšnje zniževanje temperature je potrebno le pri otrocih, ki imajo težko prirojeno napako ali kronično bolezen in bi jih vročina lahko ogrožala. Vedeti moramo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla, dokler ne bo minil vzrok, ki je vročino povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zato zmanjšati in ublažiti neugodje. Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5-39,0 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, ga le skrbno opazujemo in z vzročnim zdravljenjem počakamo. Otroka slečemo, na sebi naj ima lahka oblačila iz naravnih materialov. Temperatura prostora naj bo od 20 do 22 °C, prostor pa večkrat dnevno prezračimo. Otroka pokrijemo le z lahko bombažno odejo, lahko ga tudi hladimo v vodni kopeli, ki jo s 36-37 °C počasi ohladimo na 30-33 °C. Uporabimo lahko tudi mlačne ovitke, ko z mlačno vodo prepojeno in ožeto rjuho ovijemo okoli otroka, čez pa ovijemo še suho rjuho. Tako otroka pustimo približno 5 minut (ponovimo 2-3-krat). Otroka lahko tudi prebrišemo s krpo, ki jo namočimo v mlačno vodo. Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok neješč in nerazpoložen, se posvetujemo z zdravnikom in, po njegovem nasvetu, splošne ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil - antipiretikov. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo paracetamol, ibuprofen in diklofenak.
Najpogostejši bolezenski znak je kašelj. Tudi ta sam po sebi ni bolezen, ampak je obrambni refleks, ki čisti dihalne poti. Poskrbimo, da zrak v sobi ni presuh in ne prevroč, preprečujemo izpostavljenost otroka dražilcem (npr. cigaretnemu dimu) in zdravimo osnovno bolezen, ob kateri se je kašelj pojavil.
Povzročitelji črevesnih okužb so zelo številni, v naših krajih najpogosteje bakterije in virusi (med njimi najbolj znan rotavirus), redko pa zajedavci in glive. Najpogosteje se prenašajo z umazanimi rokami, okuženo hrano ali vodo, virusi pa se prenašajo tudi po zraku. Kljub veliki raznolikosti povzročiteljev je klinična slika bolezni dokaj podobna. Akutna črevesna okužba lahko poteka kot blaga bolezen, pri kateri je vodilni bolezenski znak driska ali diareja. Pri njej gre za spremenjeno konsistenco iztrebkov, ki so kašasti ali tekoči, in povečano pogostost odvajanja blata. Ob težjih okužbah se bolezen navadno začne s splošnim slabim počutjem, z glavobolom, bolečinami v mišicah, s povišano temperaturo in z bruhanjem. Driska in krči v trebuhu lahko sledijo po nekaj urah. Trebuh je napet, občutljiv, boleč, včasih je slišno glasno pretakanje v črevesju. Sprva je blato kašasto, neprebavljeno, nato tekoče, penasto, včasih s primesmi sluzi ali krvi. Izloča se več plinov. Bruhanje večinoma preneha po šestih do dvanajstih urah, driska pa v naslednjih dneh postopoma izzveni, redkokdaj traja več kot en teden. Barva blata navadno nima posebnega pomena, nekatere bakterije pa povzročajo značilen vonj blata. Pri driski moramo nadomeščati tekočino in elektrolite, prilagoditi prehrano in lajšati neprijetne simptome. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli, da preprečimo dehidracijo. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) ali v težjih primerih intravenozne infuzije. Otroci mnogokrat odklanjajo raztopine ORS. Takrat jim ponudimo vodo ali čaj, elektrolite pa nadomestimo s soljo v hrani (zelenjavne juhe, slano pecivo, naribana porjavela jabolka, banane). Obisk pri zdravniku je nujen, če otrok odvaja obilno tekoče, sluzasto ali krvavo blato, če je ob driski prizadet, neješč in če zavrača pitje tekočine.
Vnetje oči je zelo nalezljivo. Ubranimo se ga lahko z dosledno higieno rok, na ta način pa tudi preprečimo, da bi se okužba prenašala naprej. Vnetje ušes sprožijo različni povzročitelji, virusni ali bakterijski. Znaki, ki ob prehladnem obolenju lahko kažejo tudi na vnetje ušes so: povišana temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, slabši sluh, prijemanje za uho (kar morda kaže na bolečino v ušesu), izcedek iz ušesa. Vnetje se rado ponavlja, še posebej pri otrocih, ki so prvo vnetje ušes dobili pred 6. mesecem starosti. Velika večina vnetij ušes je povzročena z virusi in antibiotično zdravljenje ni potrebno. Večji otroci naj pravilno izpihujejo sluz iz nosu, manjšim otrokom čistimo nos s fiziološko raztopino. Priporočljivo je dajanje kapljic, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice. Ob bolečinah damo otroku sredstvo za zbijanje vročine (ne glede na to, kolikšna je temperatura), ki bo olajšalo bolečino.
Virusno vnetje zgornjih dihal imenujemo prehlad. Njegovi najpogostejši povzročitelji so virusi. Glavni znaki prehlada so: tekoč izcedek iz nosu, kihanje, praskajoče bolečine v žrelu, suh kašelj. Ob tem je otrokova temperatura največkrat normalna, lahko pa tudi povišana, a običajno ne preko 38,5 °C. Če je dojenček prehladni, pa kljub temu še dobro razpoložen, ima temperaturo manj kot 38 ⁰C, dobro pije in se odziva kot običajno, obisk pri zdravniku še ni potreben. Ponudimo mu dovolj tekočine. Če ga pri pitju ovira izcedek iz nosu, mu nežno očistimo nos s fiziološko raztopino. Kapnemo eno ali dve kapljici v eno nosnico, počakamo, da kihne ali da sluz steče po grlu in nato postopek ponovimo na drugi strani. Če je sluz zelo gosta, jo lahko nežno posesamo s pomočjo aspiratorja.
Vzroki za izpuščaje so različni. V naštetih primerih je treba otroka čim prej peljati k zdravniku. Ne izgubljajte časa s telefoniranjem, naročanje v nujnih primerih ni potrebno. Otroka poskušamo čim manj izpostavljati potencialnim virom okužbe, kar je težko, če je otrok v vrtcu. Lahko pa veliko storimo za zaščito dojenčka v prvem letu življenja. Najpogostejši vir virusov v domačem okolju so starejši otroci, ki obiskujejo vrtec, zato je bolje, da, vsaj v dojenčkovih prvih mesecih, tudi sorojenci ne obiskujejo vrtca. Bolni (tudi le prehlajeni) otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, ki imajo dojenčka (po potrebi na to opozorimo sorodnike in prijatelje). Pogosto umivamo roke, svoje in otrokove. Uporabljamo robčke za enkratno uporabo. Obolevanje je seveda v veliki meri odvisno od imunskega sistema, ki pa lahko dobro deluje le, če otroci s hrano dobijo vse potrebne snovi: otroci, mlajši od šestih mesecev z maminim mlekom (ali s prilagojenim mlečnim pripravkom, če dojenje ni mogoče), večji otroci pa z uravnoteženo mešano prehrano, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave. Delovanje imunskega sistema je zelo odvisno tudi od psihičnega počutja.
Avtorici: Lucija Gobov, dr. med., spec. pediatrije in dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. rehab.
Sneg, mraz, onesnažen zrak … Ali gremo s svojim novorojenčkom lahko na sprehod? Prav to je v zimskih mesecih najpogostejše vprašanje mladih staršev. Mraz je lahko nevaren za novorojenčke, ker so ti občutljivi na velika temperaturna nihanja, vendar hladnejši dnevi še ne pomenijo, da pozimi ne smemo zapustiti doma in se odreči sproščujočim sprehodom na svežem zraku. Več o dojenčkih pozimi nam je povedala Diana Zadnikar, dipl. m. Toplina, bližina in ljubezen je največ, kar otrok potrebuje, zato je najprimernejši čas zima, ko se lahko v toplem zavetju doma zbližamo s svojim malčkom in mu nudimo največ, kar mu kot mama lahko damo. Zima je poseben čas, ko so starši velikokrat zaradi temperatur okolja pred vprašanjem, kako otroka obleči, ali sploh z njim na zrak, ali raje ostati na toplem. Pri novorojenčku smo zaradi nezrelosti centra za uravnavanje telesne temperature še pogosteje v dilemi, kako so dovolj oblečeni. V bivalnih prostorih se čez dan svetuje vzdrževanje sobne temperature, to je nekje med 20 in 23 stopinj Celzija. Obvezno je prezračevanje prostorov, saj s tem omogočimo pretok svežega zraka. Previsoke temperature v prostoru neugodno vplivajo že na odrasle, še bolj pa na dojenčke. Če jim je prevroče, lahko postanejo jokavi in razdražljivi, značilen je cvileč jok in potna koža ter rdečica obraza. Vlažnost prostorov za otroke naj bi bila nekje okoli 60 %. Prevelika vlažnost v prostoru lahko oteži dihanje in poveča dihalni napor. V šoli so nas učili, da morajo otroci vedno imeti ene rokave več kot mi, kar pa ne velja za vroče poletne mesece. Otroke je najprimernejše oblačiti v lahka bombažna oblačila. Ravnamo se po principu čebule, kar pomeni, da otroka oblečemo večplastno. Pozimi so pri novorojenčkih - če govorimo o donošenem otroku s težo več kot 3000 g in je sobna temperatura med 20 in 23 stopinj Celzija - obvezni dvoji dolgi rokavi, spodaj pa dvojne žabice oz. zaščita nog. Po navadi svetujemo ene tanke nogavičke, čez pa še ene volnene ali toplejše nogavičke ter bombažna kapica. Pri dojenčkih pa oblečemo spodnjo majčko ali bodi brez rokavov in bodi z dolgimi rokavi, žabice in tople nogavičke, če je temperatura v prostoru primerna in ni prehladno. Uporabo bombažnih kapic v prostoru svetujemo samo pri novorojenčkih (prvi mesec po rojstvu) ali pri nedonošenčkih, saj glavica pri novorojenčku pokriva eno četrtino dolžine telesa, zato lahko preko nje izgubijo ogromno toplote. Kapica se tudi po kopanju, dokler so laski mokri. Ker dojenčki razen z jokom ne znajo povedati, kdaj jim je prevroče ali prehladno, to najlažje preverimo na sprednjem ali zadnjem delu prsnega koša. Če bo na tem mestu otrok poten in topel, mu je zagotovo vroče, takrat slečemo vsaj eno plast oblačila ali ga odkrijemo, če je pokrit. S preverjanjem temperature rokic in nogic ne dobimo realnega odgovora, ker so tako roke kot noge oddaljene najdlje od srca, kar pomeni, da so tudi najslabše prekrvavljene. Če pa se otrok težko ogreje in je hladen, priporočamo v posteljici uporabo termofora, pri čemer je potrebna previdnost, saj lahko pride do opeklin. Če je novorojenček zdrav in donošen, svetujemo sprehod na zrak že kmalu po prihodu domov, kadar govorimo o toplejših letnih časih. Pozimi naj bo to pri zdravem, donošenem otroku, ki tehta več kot 3000 g, po štirinajstih dneh od odpusta iz porodnišnice, temperature pa naj ne bodo nižje od 5 stopinj Celzija. Otrok naj bo za prvi sprehod v naročju enega od staršev, da se počuti varnega. V hudem mrazu naj se sprehod pri novorojenčku raje odloži do takrat, ko so temperature nad lediščem. Ko novorojenček preide v obdobje dojenčka, se v primeru res hudega mraza sprehod skrajša le na nekaj minutk. Otrok naj bo oblečen v večplastna debelejša bombažna oblačila. Obvezne so žabice in vsaj ene nogavičke spodaj, nato čez te še ene volnene nogavičke ali copatki, čez to pa še tople bombažne hlačke. Zgoraj pa vsaj en bodi z dolgimi rokavi, dolga majčka in topel pulover. Dodamo še pajaca ali zimsko vrečo, toplo kapo in rokavice, pokrit pa naj bo z vsaj eno debelejšo odejo. Pri nedonošenčkih pa so ta pravila malo drugačna. Ker so ti otroci rojeni prezgodaj, se tudi sama adaptacija na zunajmaternično okolje lahko podaljša, zato se mora v prvi vrsti otrok prilagoditi na domače okolje. Nedonošenček mora biti zdrav, tehta naj več kot 2500 g, ko se lahko prvič poda na sprehod. Pri nedonošenčkih težko svetujemo na splošno, zato se za nasvete odločamo individualno, glede na stanje otroka. V primeru težav zaradi nedonošenosti ali drugih stanj se lahko sprehod prestavi za nekaj tednov, zato naj starši prosijo za nasvet pediatra. Pri nedonošenčkih ali novorojenčkih z nizko porodno težo lahko na sprehod s seboj vzamete termofor, ki ga položite za otroka. Pazimo tudi, da novorojenčka vedno odlagamo v bočni položaj. Koliko časa smo lahko zunaj, kaj je pri tem pomembno? Pozimi naj bodo sprehodi kratki, lahko jih je več na dan. Če je primerno vreme in so temperature pozitivne, pa ste lahko zunaj tudi dlje. Seveda morate vmes preveriti, da ni otroku prehladno ali navsezadnje tudi prevroče. Vsaka mama se prilagodi ritmu otroka, cilj pa naj bo tak, da sta oba zadovoljna. Glede izbire vozička težko svetujem, ker je na trgu toliko ponudb. Nahrbtnike in kenguruje odsvetujemo, dokler otrok sam ne sedi in hrbtenica ni dovolj stabilna za nošnjo v njih. Trgovska središča za sprehode niso najprimernejši. Zaradi nasičenosti velikega števila ljudi se tam zbirajo vse vrste virusov in bakterij, zato se s svojim malčkom raje odpravite v naravo, na zrak, kar bo zagotovo blagodejno vplivalo tako na vas kot na vašega otroka. Če otroka zebe, bomo to najprej opazili z bledico kože, kasneje postane koža modrikava in lahko nastopijo ozebline. Zato je nujno, da znamo oceniti, kdaj za otroka postane prehladno za sprehod in se odločimo, da odidemo domov, v toplo zavetje. Dojenje je prva in najboljša zaščita za vaše dojenčke. Materino mleko vsebuje veliko zaščitnih protiteles, ki se lahko borijo z bakterijami in virusi in tako preprečijo nastanek bolezni pri otroku. Mama s svojo zdravo prehrano lahko vpliva na boljšo kakovost mleka. Pomemben je tudi življenjski slog drugih družinskih članov, saj vsako virusno obolenje lahko hitro prenesejo na najmlajšega člana družine. Prav zato so sprehodi in svež zrak še kako pomembni, saj z njimi krepimo otrokov imunski sistem. V primeru, da ni prehladno, s svežim zrakom blagodejno vplivamo na dihala, otroci, ki so veliko v naravi, so bolj sproščeni in pomirjeni in enako velja tudi za mame. Predvsem priporočam, da starši poslušajo sebe in svojega malčka, saj nobene smernice ne morejo zapisati, kaj je najboljše za vse mame in vse otroke. Predvsem priporočam, da starši poslušajo sebe in svojega malčka, saj nobene smernice ne morejo zapisati, kaj je najboljše za vse mame in vse otroke.