Ob rojstvu novega člana družine se starši soočijo z vrsto administrativnih postopkov, ki so ključni za zagotavljanje pravnega statusa in dostopa do različnih storitev za dojenčka. Od prijave prebivališča do pridobivanja osnovnih dokumentov, vsak korak ima svoj pomen in zahteva pozornost. Ta članek podrobno obravnava upravne enote in postopke, povezane z novorojenčkom v Republiki Sloveniji, ter osvetljuje tako zakonske obveznosti kot tudi pravice, ki jih imajo starši in otrok.
Prijava prebivališča: Temelj pravnega statusa
Prijava prebivališča, še posebej za novorojenčka, je ključni administrativni postopek, ki ureja pravni status posameznika v državi. Razumevanje pravil in postopkov je bistveno za pravilno izpolnjevanje zakonskih obveznosti in zagotavljanje pravic. Ta članek obravnava specifične vidike prijave prebivališča za dojenčka v Republiki Sloveniji, zlasti v primerih, ko gre za stalno ali začasno prebivališče, ter kako se postopek razlikuje glede na državljanstvo in status staršev.
Stalno prebivališče: Temeljni naslov življenjskih interesov
Stalno prebivališče je opredeljeno kot naslov, na katerem posameznik dejansko stalno prebiva in kjer je središče njegovih življenjskih interesov. To se presoja na podlagi družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na tesne in trajne povezave med posameznikom in naslovom bivanja. Za državljane Republike Slovenije in tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje je obvezno prijaviti stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer nameravajo stalno bivati.
Posebnosti prijave stalnega prebivališča za novorojenčka
Prijava stalnega prebivališča novorojenčka ima svoje specifične zahteve. Če je otrok rojen v Republiki Sloveniji, se njegovo stalno prebivališče samodejno šteje kot enako stalnemu prebivališču matere. V primeru, da mati v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega prebivališča, se za stalno prebivališče novorojenčka šteje stalno prebivališče očeta. Ta določba zagotavlja, da ima novorojenček takoj po rojstvu urejeno stalno prebivališče, kar je pomembno za dostop do zdravstvenih in drugih storitev.
Tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima novorojenčka, mora stalno prebivališče prijaviti po vročitvi dovoljenja za stalno prebivanje, prijava pa velja od datuma rojstva otroka.
Sprememba stalnega prebivališča novorojenčka
Če novorojenček dejansko ne prebiva na naslovu, ki se mu zakonsko določi ob rojstvu (na primer, če starša želita otroka prijaviti na drug naslov, kjer dejansko bivata), lahko eden od staršev ali zakoniti zastopnik s soglasjem drugega starša v roku 30 dni od rojstva prijavi otroka na drug naslov, kjer stalno prebiva. Ta možnost omogoča prilagoditev prijave dejanskim življenjskim okoliščinam družine, vendar je ključno spoštovati zakonske roke in pridobiti potrebna soglasja.
Dokazila ob prijavi stalnega prebivališča
Ob prijavi stalnega prebivališča, tako za odrasle kot za otroke, je treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. To dokazilo je lahko izjava o lastništvu ali solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku, rabi ali služnosti stanovanja, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku ali soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Upravna enota pri prijavi preveri tudi podatke o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini in številu prijavljenih oseb na naslovu.
Stalni naslov v tujini: Prijavna obveznost ob preselitvi
Državljan Republike Slovenije ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki se stalno naseli v tujini, je dolžan najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijaviti svoj stalni naslov v tujini. Spremembo stalnega naslova v tujini je prav tako treba prijaviti najpozneje v 15 dneh od spremembe. Prijava stalnega naslova v tujini je pomembna za ohranjanje stika z matično državo in za morebitno uveljavljanje pravic.
Postopek prijave stalnega naslova v tujini
Za prijavo in spremembo stalnega naslova v tujini za državljane Republike Slovenije je pristojna katerakoli upravna enota v Sloveniji, enako velja za diplomatska predstavništva ali konzulatom Republike Slovenije v tujini. Tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje lahko prijavo izvedejo na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Prijava vključuje navedbo naslova, ki ga sestavljajo ime in koda države, ime ožjega območja, kraj, ulica in hišna številka ter morebitni dodatki, poštna številka in ime pošte. Za razliko od prijave stalnega prebivališča v Sloveniji, ob prijavi stalnega naslova v tujini ni treba predložiti dokazila o pravici do prebivanja.
Stalni naslov v tujini za otroka
Prijava stalnega naslova v tujini za otroka ali poslovno nesposobno osebo poteka po enakih načelih kot prijava stalnega prebivališča v Sloveniji. Soglasje drugega starša ni potrebno v določenih primerih, na primer, ko se otroka prijavlja na naslov v tujini, ki je enak naslovu obeh staršev, ali ko je drugi starš tujec brez prijavljenega prebivališča v Sloveniji.
Novorojenčku, državljanu Republike Slovenije, rojenemu v tujini, se stalni naslov v tujini določi po vpisu rojstva v matični register. Če nobeden od staršev nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se novorojenčku določi stalni naslov v tujini po naslovu matere, če ga nima, pa po stalnem naslovu očeta v tujini. Če novorojenček stalno ne prebiva na zakonsko določenem naslovu, lahko starša ali zakoniti zastopnik v 30 dneh od rojstva otroka prijavi na drug stalni naslov v tujini, kjer dejansko prebiva.
Začasno prebivališče: Naslov začasnega bivanja
Začasno prebivališče je naslov, na katerem posameznik začasno prebiva, na primer zaradi opravljanja dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov, in kjer ne namerava stalno prebivati. Za razliko od stalnega prebivališča, ki je središče življenjskih interesov, je začasno prebivališče vezano na specifičen, časovno omejen razlog bivanja. V Republiki Sloveniji se lahko začasno prebivališče prijavi za čas do dveh let, ali za krajši čas, če je tako določeno z veljavnostjo dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje.
Kdo mora prijaviti začasno prebivališče?
Državljan Republike Slovenije ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivališče mora prijaviti začasno prebivališče, če namerava na naslovu (ki ni naslov stanodajalca ali gostitelja) prebivati dlje kot 90 dni. Prijavo je treba opraviti v osmih dneh od dneva naselitve. Tujci, ki imajo veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, morajo prav tako prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve, ali od vročitve ustreznega dovoljenja, če ga pridobijo po naselitvi.
Posebnosti prijave začasnega prebivališča za novorojenčka tujca
Za novorojenčka tujca, rojenega v Republiki Sloveniji, čigar starša nimata dovoljenja za stalno prebivanje ali prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, temveč le dovoljenje za začasno prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje, se začasno prebivališče prijavi po vročitvi ustreznega dovoljenja za otroka. Ta prijava velja od datuma rojstva. Če novorojenček tujec začasno ne prebiva na naslovu, ki se mu zakonsko določi ob rojstvu, lahko starša ali zakoniti zastopnik v 30 dneh od rojstva otroka prijavi na drug naslov, kjer začasno prebiva.
Stanodajalci in prijava začasnega prebivališča
Stanodajalec je dolžan prijaviti začasno prebivališče za vsakega posameznika, ki pri njem začasno prebiva dlje kot sedem dni. Za krajše bivanje prijava ni potrebna. Če tujec pri stanodajalcu najprej prebiva kot gost in nato v času bivanja pridobi ustrezno dovoljenje, mu mora stanodajalec prijaviti začasno prebivališče v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja.
Prenehanje prebivališča in spremembe
Stalno prebivališče preneha s prijavo novega stalnega prebivališča ali stalnega naslova v tujini, s smrtjo posameznika ali na podlagi odločbe pristojnega organa. Podobno prenehanje velja tudi za stalni naslov v tujini.
Začasno prebivališče se odjavi najpozneje v osmih dneh po odselitvi, začasni naslov v tujini pa v 15 dneh po odselitvi. Odjava se lahko opravi na upravni enoti ali preko portala e-uprava. V določenih primerih, kot je zavrnitev prošnje za dovoljenje za prebivanje, začasno prebivališče preneha z dnem dokončnosti odločbe.
EMŠO in določanje naslova za vročanje
Enotna matična številka občana (EMŠO) je osebna identifikacijska številka v Republiki Sloveniji, ki se določi vsem državljanom, vključno s tujci z določenimi pravicami ali obveznostmi. EMŠO se posamezniku določi ob vpisu v Register stalnega prebivalstva (CRP), ki je osrednja podatkovna baza z osnovnimi podatki o prebivalstvu. Določitev EMŠO je ključna za enoznačno identifikacijo posameznika v različnih evidencah in registrih.
Naslov za vročanje je naslov prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, namenjen vročanju poštnih pošiljk. Če ima posameznik prijavljeno stalno in začasno prebivališče, lahko določi, kateri od naslovov bo naslov za vročanje; sicer je to naslov stalnega prebivališča. V primeru izselitve v tujino in prijave stalnega naslova v tujini, začasno prebivališče v Sloveniji postane avtomatično naslov za vročanje.
Finančne in druge pomoči ob rojstvu otroka
Mestna občina Maribor na podlagi Odloka o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Mestni občini Maribor (MUV št. 8/2025) vsakemu prvorojenemu otroku, ki ima stalno prebivališče v Mestni občini Maribor, dodeli enkratno denarno pomoč v višini 250,00 EUR. Ta pomoč je namenjena olajšanju začetnih stroškov ob prihodu novega družinskega člana.
Prehrana dojenčkov iz socialno ogroženih družin je občinski socialnovarstveni program. Vse pogoje, postopek in izdajanje mlečnih preparatov opredeljuje Odlok o pogojih in postopku predpisovanja ter o povračilu stroškov mlečnih preparatov za dojenčke in male otroke v Mestni občini Maribor (MUV št. 8/2025). Starši/skrbniki pravico uveljavljajo pri izbranem pediatru v posvetovalnici do šestega meseca starosti za največ 3.600 g mlečnega preparata na mesec, v kolikor je dohodek na družinskega člana nižji ali enak 6. dohodkovnemu razredu povprečnega mesečnega dohodka na osebo.
Nekatere občine svojim občanom ob rojstvu otroka nudijo različne vrste pomoči, zato je priporočljivo preveriti pogoje na svoji matični občini.
Pridobivanje osnovnih dokumentov za novorojenčka
Komaj je človek rojen, pa že potrebuje dokumente, ki dokazujejo njegov obstoj in identiteto. Brez dokumentov v sodobnem svetu ne gre. Brez njih ni mogoče uveljavljati zdravstvenega varstva, vpisa v vrtec, ni mogoče potovati… Nekatere dokumente novorojenček dobi, ker so obvezni in jih mora imeti vsak državljan RS, nekatere pa le, če za to poskrbijo starši, če jih želijo, če jih naročijo - in plačajo.
Rojstni list: Prvi uradni dokument
Rojstni list je prvi dokument, ki ga dobi prav vsak novorojenček. Vsako rojstvo mora biti namreč po zakonu dokumentirano in ustrezno potrjeno. Podatek o rojstvu otroka na območju Republike Slovenije se v register vpiše na podlagi prijave rojstva, odločbe pristojnega organa ali centra za socialno delo. Prijava rojstva mora vsebovati podatke o prijavitelju in o rojstvu: osebno ime otroka (če je že določeno), njegov spol, datum in uro rojstva, kraj rojstva, vitaliteto (živ/mrtev) in vrsto rojstva (dvojčki, trojčki…). Zato vas bodo v porodnišnici kmalu po otrokovem rojstvu prosili, da napišete osnovne podatke na poseben obrazec, ki vam ga bodo prinesli v sobo, podatke o rojstvu pa bodo izpolnili v porodnišnici.
Rojstni list je zelo pomemben dokument. To je uraden dokaz o človekovem obstoju; o njegovi starosti, kraju rojstva, starših in državljanstvu. Z rojstnim listom boste kasneje pridobivali razne druge dokumente za otroka.
- V porodnišnici: Že v porodnišnici boste torej morali dati osebne podatke, ki so potrebni za vpis v rojstni list. Zato imejte s seboj osebno izkaznico. Najmanj težav boste imeli, če ste poročeni, kar pa boste morali dokazati s poročnim listom, ki ga imejte zato že s seboj v porodnišnici. Če pa živite v izvenzakonski skupnosti, če ste samski ali če ste ločeni, bo namreč potrebno izpeljati postopek priznanja očetovstva za otroka, ki ste ga pravkar rodili. Dokler tega postopka ne opravite, otrok ne dobi rojstnega lista, kajti na rojstnem listu sta vpisana oba starša. Brez rojstnega lista pa tudi ne boste dobili drugih dokumentov za otroka.
- Na matičnem uradu: Rojstni list izda matični urad na pristojni upravni enoti. V Ljubljani in drugih večjih mestih to običajno traja do štiri tedne od dneva, ko iz porodnišnice dobijo prijavo o rojstvu, v manjših krajih pa se to zgodi prej. Starši rojstni list dobijo po pošti. Če pa bi se zgodilo, da iz kakršnih koli razlogov potrebujete rojstni list prej, se oglasite osebno na matičnem uradu in vložite pisno vlogo za izdajo izpiska iz matične knjige rojstev. Dobite ga takoj, ko preverijo vse podatke o otroku in starših. Rojstnega lista ne boste dobili, dokler otroku ne določite imena. Če ga niste določili v porodnišnici, morata starša čim prej sama na matični urad in podati otrokovo ime.
- Izvenzakonska skupnost: V primeru, če starša živita v izvenzakonski skupnosti, morata po otrokovem rojstvu oba osebno priti na matični urad (če sta se sporazumela) ali na pristojni center za socialno delo (če se ne moreta sporazumeti), kjer uredita vse potrebno v zvezi z očetovstvom. Nadaljnji postopek je običajen - na matičnem uradu preverijo podatke o obeh starših v občini njunega rojstva, ko dobijo še otrokovo enotno matično številko, staršema pošljejo otrokov rojstni list. In če ste z otrokovim očetom v tako slabih odnosih, da dogovor ni mogoč, če otroka noče priznati ali če kar preprosto izgine? Potem obvestite pristojno službo za socialne zadeve, ki bo skušala posredovati v otrokovo korist in vam tudi svetovala, kako naprej. Vi pa, v času, ko rojstni list še ni izpolnjen, ne morete zaprositi za druge otrokove dokumente.
- Kopija matičnega lista: Na matičnem uradu v občini, kjer živite, vam bodo izdali tudi kopijo rojstnega lista - »Izpisek iz rojstne matične knjige«. Za kopijo lahko zaprosite kadarkoli. Potrebovali jo boste za različne dokumente, na primer, za vpis v vrtec. Izpiske iz registra izdajo upravne enote, ne glede na to, kje je bilo vpisano, kot se reče v uradniškem jeziku, »matično dejstvo« ali sprememba »osebnega stanja«. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda na obrazcu, vsi izpiski pa vsebujejo podatke o zadnjem stanju. Potrdilo se izda v elektronski ali fizični obliki. Za natančen postopek, trajanje postopka in višino pristojbine izpiska iz rojstne knjige oziroma pridobitev kopije rojstnega lista vprašajte na svojem matičnem uradu - lahko tudi po telefonu.
- Napaka? Rojstni list je uraden dokument, zato pazljivo preverite ime in priimek vseh treh (otroka in staršev) in preverite vse datume, vpis otrokovega spola in uro rojstva.
EMŠO: Ključ do identifikacije
Po zakonu ima vsak prebivalec RS pravico in dolžnost »prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje«. Saj veste, da brez tega ni mogoče k zdravniku. To seveda velja tudi za vsakega novorojenčka. In če bi potrebovali zdravniško pomoč, pa nimaste še urejenega niti rojstnega lista za otroka, kaj šele zdravstvene kartice zanj? Takoj po vrnitvi iz porodnišnice pokličite za zdravniško pomoč novorojenčku nazaj v porodnišnico, kasneje pa v zdravstveni dom, kjer vam bodo povedali, kaj naj storite. Težave bodo, toda brez zdravniške pomoči zagotovo ne boste ostali. Vsak otrok je obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član preko svojih staršev vse do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma do dopolnjenega 18. leta, če sam še ni zavarovanec.
- Po kom bo otrok zavarovan? Zdravstveno kartico za otroka, oziroma »prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje«, uredi eden izmed staršev, tisti, po katerem bo otrok zavarovan. Dokler ne prejmete rojstnega lista, ne morete pridobiti zdravstvene kartice za otroka. In kaj bo, ko boste morali prvič k zdravniku na prvi pregled otroka, vi pa boste še brez kartice? Pridite na pregled z začasnim potrdilom o zavarovanju otroka, če pa tudi tega še nimate, vprašajte pri zdravniku, kaj naj storite. Pravo zdravstveno kartico boste v približno 14 dneh dobili na dom s priporočeno pošto.
- Nezaposleni: Če tisti od staršev, po katerem bo otrok prijavljen, ni zaposlen, mora zdravstveno kartico urediti na tisti območni enoti ZZZS, pri kateri je tudi sam zavarovan (v občini stalnega bivališča).
Davčna številka
Približno dva do tri mesece po rojstvu vsak novorojeni otrok dobi tudi svojo davčno številko, ki mu jo pošlje pristojni davčni urad. Za to vam ni potrebno vložiti nikakršne vloge. Vpis v davčni register za novorojenčka izvede davčni urad, ki je na sedežu njegovega stalnega prebivališča.
Potrdilo o davčni številki novorojenčka prejmete na dom po pošti, kar se zgodi približno v mesecu dni po otrokovem rojstvu.
- Se mudi? In če bi iz kakršnega koli razloga davčno številko želeli že prej? Potem se osebno oglasite na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi (prej preverite uradne ure). S seboj imejte veljaven identifikacijski dokument in otrokov rojstni list.
Osebna izkaznica
Kdor se še s ponosom spominja, kako je dobil svojo prvo osebno izkaznico kot znamenje odraslosti, se bo začudil. Osebna izkaznica za novorojenčka? Seveda. Osebna izkaznica je javna listina, s katero vsak državljan RS izkazuje svojo istovetnost in državljanstvo in s katero lahko potuje v določene države. Tudi novorojenček in dojenček. Pravzaprav - potuje lahko v vse sosednje države in po državah Evropske unije. Torej potrebuje prej ali slej osebno izkaznico tudi novorojenček ali dojenček, ki bo potoval z vami. Do osebne izkaznice ima pravico vsak državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
- Kdo vloži vlogo? Vlogo za novorojenčkovo, dojenčkovo in otrokovo osebno izkaznico vloži eden od staršev na katerikoli upravni enoti. V nujnih primerih, če vas recimo presenetijo nujno zdravljenje, bolezen ali smrt ožjega družinskega člana…, ko bi morali odpotovati takoj, pa lahko za osebno izkaznico zaprosite tudi na ministrstvu za notranje zadeve.
- Kaj potrebujete? S seboj imejte izpisek iz matičnega registra o rojstvu in fotografijo, ki ustreza kriterijem fotografije za uradne dokumente. Naredili vam jo fotograf, ki ve, kakšna naj bo (pomembna je velikost 3,5 cm x 4,5 cm, otrok pa mora biti slikan od spredaj, z odkritim čelom, brez pokrivala….). Običajno je najtežji del pridobivanja osebne izkaznice za dojenčka prav fotografiranje. Preden pa vam izdajo izkaznico, je potrebno plačati še ceno obrazca (obrazec, ki ga natisne upravna enota s podatki stranke) in pa upravno takso.
Potni list
Čeprav potni list ni obvezen, ga mnogi starši, ki želijo z otrokom potovati izven Evropske unije, potrebujejo. Nekateri pa se raje kot za osebno izkaznico odločijo za potni list, s katerim lahko potujete v prav vse države sveta. Nekoč so starši otroka lahko vpisali v svoj potni list, sedaj pa mora imeti vsak državljan svoj potni list, tudi najmlajši otroci. Potni list je javna listina, ki slovenskemu državljanu služi za prehod državne meje ter dokazovanje njegove istovetnosti in državljanstva.
Za otroka, ki ima slovensko državljanstvo, vloži vlogo za potni list njegov zakoniti zastopnik, to pa je običajno eden izmed staršev. Vlogo vložite na katerikoli upravni enoti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v tujini.
- Kaj potrebujete? Svojo istovetnost boste morali izkazati z veljavnim identifikacijskim dokumentom, prav tako pa boste morali izkazati istovetnost otroka. Ker pa novorojenček še nima nobenega takega dokumenta, zadostuje izpisek iz matičnega registra o rojstvu. Priložiti je potrebno še fotografijo otroka, ki mora biti primerna za biometrični potni list. Vloga za izdajo potnega lista se računalniško izpiše na predpisan obrazec. Vi pa dobro preverite otrokove osebne podatke, izpisane na vlogi, in se na vlogo podpišete. (Na vlogo se podpiše tudi otrok, ko to zna. To pa pomeni, da mora biti otrok, ki je starejši od 8 let z vami na uradu zaradi preverjanja istovetnosti in zaradi podpisa ob vložitvi vloge). Lahko pa se odločite tudi za debelejši potni list, ki ima 48 strani namesto običajnih 32. Potem je cena višja. Poleg obrazca je potrebno plačati tudi upravno takso. Taksa za vlogo za izdajo potnega lista je različna za otroke, stare do treh let, z veljavnostjo potnega lista tri leta od takse za otroke, stare med tremi in osemnajstimi let, z veljavnostjo potnega lista petih let.
Dovoljenje za potovanje v tujino brez enega od staršev
Kaj pa, če bo vaš otrok potoval v tujino brez enega od staršev, recimo s starimi starši, drugimi sorodniki, sosedi, vašimi prijatelji itd.? Vsak otrok do 15. leta starosti, ki potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva svojih staršev, potrebuje za potovanje dovoljenje staršev (ali zakonitega zastopnika). Potrdilo dobite na upravni enoti, kjer vam potrdijo dovoljenje, ki ga izdate vi. Toda pozor - otrokov zakoniti zastopnik (starši ali kdo drug) mora ob prošnji za potrditev dovoljenja izkazati svojo identiteto z veljavnim identifikacijskim dokumentom. Obrazec dovoljenja je predpisane oblike in se ga dobi na upravni enoti.
- Obrazec: Obrazec vsebuje podatke o priimku in imenu, EMŠO oziroma rojstnem datumu, spolu, rojstnem kraju in stalnem prebivališču ter serijsko številko potne listine za otroka in za osebo, s katero otrok potuje v tujino ali iz tujine. Ko boste na upravni enoti urejali vse za obrazec, imejte torej s seboj svoj identifikacijski dokument, otrokov potni dokument in potni dokument tistega, s katerim bo otrok potoval. Če otrok ne potuje v spremstvu državljana Republike Slovenije, mora zakoniti zastopnik navesti podatke o osebi, s katero otrok potuje, in o njenem dokumentu.
Pravice staršev in otrok v času starševstva
Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov (še posebej otrok).
- Materinski dopust: Namenjen materam v trajanju 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih.
- Očetovski dopust: Namenjen očetom v trajanju 15 koledarskih dni. Oče ga izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti ter zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust). Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Namenjen materi in očetu ter trajanja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
- Starševsko nadomestilo: Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Osnova za materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust (primer: pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 - izplačana v juliju 2023). Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka.
- Pomoč ob rojstvu otroka: Namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
- Odmor za dojenje: Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. leta starosti otroka.
- Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva: Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico do dela s krajšim delovnim časom imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Druge pomembne administrativne naloge
Izbira imena in prijavitev rojstva
Starša izbereta osebno ime otroka sporazumno in ga prijavita katerikoli upravni enoti najpozneje v 30 dneh po rojstvu. Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka.
Izbira osebnega zdravnika
Otroka prijavite v obvezno zdravstveno zavarovanje. Otroku izberite splošnega osebnega zdravnika. Izberete ga lahko med zdravniki specialisti pediatrije ali šolske medicine.
Vpis v vrtec in subvencije
V vrtec lahko kadarkoli med letom vpišete otroka, ki je dopolnil starost 11 mesecev, če ne uveljavljate več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Ob vpisu otroka v vrtec lahko na centru za socialno delo zaprosite za subvencijo za znižano plačilo vrtca.
Zaključne misli
Prijave prebivališča so pomemben del administrativnega sistema, ki zagotavlja pravilno evidenco o prebivalstvu. Zlasti prijava novorojenčka zahteva pozornost na podrobnosti, da se zagotovi nemoteno uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti. Ne glede na to, katere dokumente boste urejali za svojega dojenčka, vedno bodite pozorni in jih preverite.
tags: #novorojencek #upravna #enota