V Sloveniji se vprašanje usklajevanja porodniškega dopusta in bolniške odsotnosti pogosto pojavlja, še posebej v luči predlogov za zmanjšanje socialnih transferjev in iskanja načinov za varčevanje v javni blagajni. Nedavni predlog, ki bi zmanjšal višino starševskih nadomestil, je naletel na izjemno negativne odzive strokovnjakov z različnih področij, saj bi po njihovem z varčevanjem na enem področju povzročili težave na drugih.
Finančni vidiki starševskih nadomestil in bolniške
Lani je država za starševska nadomestila, kamor spadata nadomestilo za porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka, namenila dobrih 365,89 milijona evrov. Hkrati pa je pomemben delež nosečnic pred nastopom porodniškega dopusta nekaj časa tudi na bolniški. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je vsako leto kar slaba polovica od približno 22.000 nosečnic na bolniškem dopustu dlje kot en mesec, večinoma zaradi rizične nosečnosti. Ta delež predstavlja velik socialni in medicinski izziv.
Porodniški dopust v evropskem kontekstu
Porodniški dopust v Sloveniji je sicer med daljšimi v Evropi, vendar ni najdaljši. Na Švedskem na primer imajo najdaljšega, kar 18-mesečnega, vendar z nadomestilom v višini 80 odstotkov plače. V Avstriji je porodniški dopust s polnim nadomestilom plače omejen na štiri mesece: dva pred porodom in dva po njem. Čeprav predlogi ne posegajo neposredno v dolžino porodniškega dopusta, bi lahko znižanje nadomestil marsikatero mamo prisililo k predčasnemu vrnitvi na delo zaradi denarne stiske.
Vpliv na otrokov razvoj in družinsko načrtovanje
Ta odločitev bi lahko imela negativne posledice za otroka, kot opozarja razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Po njenem mnenju je sedanji sistem, ki omogoča daljši porodniški dopust, dober. Starost okoli enega leta je namreč ključna za postopno ločevanje od mame in navezovanje na varuško ali vzgojiteljico. Takrat je otrok sposoben razumeti, da se starši, ki ga pustijo v varstvu, ponj vrnejo. Prav to je bil razlog za prehod na enoletni porodniški dopust z devetmesečnega pred desetletji.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Božena Bratuž, ob tem dodaja, da sedanji zakon o predšolski vzgoji vključitev otroka v vrtec dovoljuje šele pri starosti 11 mesecev, kar se ujema z daljšim obdobjem prilagajanja.
Mojca Pirnat, predsednica Društva za večjo rodnost, ugotavlja, da bi znižanje nadomestil lahko negativno vplivalo na odločanje parov o zanositvi. Po njenem so takšne ideje šokantne, saj se Slovenija že zdaj trudi povečati število porodov, ki se je komaj dvignilo na 22.000 na leto. Ob tem Pirnatova opozarja na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi, nizke dohodke in težave pri pridobivanju stanovanj, kar mladim družinam že tako otežuje začetek starševstva. Mnogi starševstvo odlagajo prav zaradi negotovosti, ob tem pa so ravno v prvem letu otrokovega življenja stroški največji. Čeprav se strinja, da je standard glede dolžine porodniške in višine nadomestila v Sloveniji visok, bi bilo treba pri kakršnih koli posegih upoštevati tudi primerjave drugih ugodnosti za mlade družine in splošni finančni položaj.
Pravna dilema: Letni dopust med bolniško in pred porodniško
Pomembno vprašanje, ki se pogosto pojavi, je, ali je mogoče izkoristiti letni dopust pred nastopom porodniške, še posebej v primeru bolniške zaradi rizične nosečnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena določa, da ima delavec, ki zaradi opravičenih odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. To pomeni, da zakon v navedenih primerih ureja obdobje za prenos letnega dopusta v trajanju 12 mesecev.
Vendar pa se v praksi pojavljajo različne interpretacije in ravnanja delodajalcev. V forumih in pogovorih zasledimo primere, ko delodajalci poskušajo prepričati zaposlene, da ne morejo koristiti dopusta med bolniško ali da jim dopust propade. Ključno je zavedanje, da zakon ne prepoveduje koriščenja dopusta med bolniško ali pred njenim zaključkom.
Če je delavka na bolniški zaradi česarkoli drugega kot rizične nosečnosti, lahko v večini primerov porabi ves dopust pred nastopom porodniške. V primeru rizične nosečnosti pa je situacija lahko bolj zapletena. Čeprav je zdravnik ne sme dati iz bolniškega staleža, je mogoče bolniško prekinitev urediti s predlogom osebnega zdravnika na komisijo za predčasno prekinitev bolniške zaradi koriščenja dopusta. Ta postopek lahko omogoči nastop dopusta. Pomembno je, da se delavec v takšnih primerih posvetuje z zdravnikom in delodajalcem ter upošteva morebitna tveganja. Slednja lahko izda novo odločbo o prekinitvi bolniške, kar omogoča nastop dopusta.
Pomembna sodna odločitev Vrhovnega sodišča RS z dne 25.10.2022, opr. št. VIII Ips 23/2022, je dodatno pojasnila to pravico. V konkretnem primeru je bilo odločeno, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz preteklih let. V luči te odločitve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1, ki bo delavcem v navedenih primerih omogočala, da ves letni dopust izrabijo do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta, s čimer se obdobje prenosa podaljša na 15 mesecev.
Postopek nastopa porodniškega dopusta in delitev pravic
Porodniški dopust se načeloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in skupaj traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Postopek pred pričetkom porodniškega dopusta vključuje pridobitev potrdila o predvidenem datumu poroda od ginekologa, obisk Centra za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda za pridobitev obrazcev in seznanitev s postopki, ter obvestilo delodajalcu najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta.
Dolgoročni učinek nadomestil porodniškega dopusta na duševno zdravje: dokazi iz evropskih držav
Pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljata oba starša. Morata skleniti pisni dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta, ki ga predložita centru za socialno delo in seznanita delodajalca. Vsak od staršev ima na voljo 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko vseh svojih 130 dni prenese na mater, medtem ko oče lahko izkoristi maksimalno 230 dni dopusta, če mu mati prenese 100 dni starševskega dopusta.
Regres za letni dopust med bolniško in porodniško
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta in na veljavno pogodbo o zaposlitvi. Regres tako pripada vsem zaposlenim, ne glede na to, ali so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe ali zaradi varstva in vzgoje otroka. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust do 1. julija tekočega leta. Delavcem, ki so bili na bolniški ali porodniški, pripada regres, kot da bi delali.
Posebna pravila glede bolniške za nego otroka
V primeru, ko je mama z otrokom v bolnišnici, si mora za ta čas vzeti dopust, saj ji bolniška ne pripada. Zakon namreč določa, da nego otroka v primeru hospitalizacije zagotavlja bolnišnica. Nadomestilo plače za nego otroka sicer pripada zavarovancu, če nege ne more zagotoviti zakonec, vendar le, če se otrok zdravi doma. Če pa greste z otrokom v bolnišnico, si boste morali vzeti dopust. Nadomestilo pripada le za dan, ko ga spremljate v bolnišnico oziroma iz nje.
Na spletnem portalu predlagam.vladi.si je bil že julija 2014 predlog, da se staršem za spremstvo otroka v bolnišnici omogoči bolniški dopust. Zavedanje o čustveni podpori, ki jo otrok potrebuje v neznanem okolju, je ključno. Kljub obljubam ministrice Milojke Kolar Celarc o spremembah, predlog novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1), ki bi vključeval tudi uvedbo pravice do sobivanja v času bolnišnične obravnave, zaradi odstopa vlade ni bil sprejet.
Zakonodaja na področju delovnega prava nudi delavcem pomembno zaščito v času nosečnosti, bolniške in porodniške. Prenos letnega dopusta, pravica do regresa in možnost koriščenja dopusta pred ali po omenjenih odsotnostih so ključni elementi, ki zagotavljajo, da delavci ne izgubijo svojih pravic. V primeru nejasnosti ali spora z delodajalcem je priporočljivo poiskati strokovni pravni nasvet.