Kajenje je splošno znano kot škodljiva razvada, ki negativno vpliva na zdravje kadilca in ljudi v njegovi okolici. Vendar pa se premalo pogosto govori o specifičnih, dolgoročnih posledicah izpostavljenosti tobačnemu dimu, še posebej ko gre za najranljivejšo populacijo - dojenčke. Eden od manj očitnih, a resnih vplivov kajenja na zdravje dojenčkov je povečano tveganje za razvoj in poslabšanje refluksa, stanja, ki lahko resno ogrozi kakovost življenja in razvoj otroka.
Kajenje in njegova škoda že pred spočetjem in med nosečnostjo
O vplivih kajenja na zanositev, nosečnico, še nerojenega otroka in dojenčka je spregovorila dr. med. Helena Koprivnikar. Kajenje zmanjšuje verjetnost zanositve pri ženskah, pri moških pa povzroča okvare dedne snovi v spermi, kar lahko privede do zmanjšane verjetnosti zanositve, splava ali prirojene napake pri otroku, kot so zajčje ustnice ali volčje žrelo. Kajenje lahko pri moških privede tudi do motenj erekcije (impotence). Svetuje se, da se ženska, ki kadi, že ob načrtovanju nosečnosti odloči za opustitev kajenja. Za to naj se odloči tudi partner, saj na tak način močno zmanjšamo verjetnost, da bo tobačnemu dimu izpostavljena noseča partnerica oziroma pozneje otroci. Ženske, ki opustijo kajenje pred nosečnostjo ali zgodaj v nosečnosti, lahko tveganje zmanjšajo na raven tveganja pri nekadilkah.
Če nosečnica kadi, strupene snovi iz tobačnega dima preko njenega krvnega obtoka dosežejo tudi še nerojenega otroka. Kajenje nosečnice povzroča upočasnjeno rast še nerojenega otroka in manjšo porodno težo, predležečo posteljico ali prezgodnjo ločitev posteljice, prezgodnji porod in zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku. Kajenje matere med nosečnostjo in po njej je vzročno povezano s pojavom sindroma nenadne smrti dojenčka. Obstajajo tudi dokazi, ki povezujejo kajenje matere z večjo pojavnostjo zunajmaternične nosečnosti in spontanega splava. Zdravje v času razvoja ploda v maternici in zgodnjem otroštvu odločilno vpliva na zdravje v odrasli dobi, saj je vse več dokazov, da slabo zdravje v tem obdobju povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Dodatno veliko število nedavnih raziskav o vplivu kajenja med nosečnostjo na zdravje otroka kaže, da ima kajenje med nosečnostjo vpliv ne le na izide nosečnosti, pač pa tudi na zdravje v otroštvu in odrasli dobi zaradi prirojenih napak, debelosti, rakavih obolenj, motenj plodnosti idr.
Še nerojeni otrok je lahko škodljivim sestavinam tobačnega dima izpostavljen tudi zato, ker je njegova mati izpostavljena tobačnemu dimu drugih. Izpostavljenost nosečnice tobačnemu dimu je vzročno povezana z nižjo porodno težo otroka in prezgodnjim porodom.
Pasivno kajenje in vpliv na dojenčka med dojenjem
Ali kajenje vpliva tudi na otroka, ki ga mati doji, in ali škodljive snovi prehajajo skozi mleko? Dojenje pomembno prispeva k zdravju dojenčka in otroka, saj materino mleko predstavlja najbolj celovito obliko prehrane za dojenčka. Raziskave kažejo, da matere, ki kadijo, redkeje začnejo dojiti, dojijo manj časa in imajo manj mleka v primerjavi z materami nekadilkami. Še posebej je to značilno za kadilke, ki pokadijo 10 ali več cigaret dnevno. Opustitev kajenja med nosečnostjo ali zmanjšanje števila pokajenih cigaret lahko podaljšata obdobje dojenja. Pri materah kadilkah je spremenjena tudi sestava mleka, saj vsebuje manj maščob, glede na nekatera poročila pa je lahko spremenjen tudi njegov okus. Raziskave tudi navajajo, da imajo dojeni otroci kadilk več kolik kot od nekadilk, zaznali pa so tudi spremembe v vzorcu spanja. Nikotin in njegovi presnovki prehajajo v materino mleko. Nikotin se v njem nahaja v koncentracijah, ki so od 1,5- do 3-krat višje kot v materini plazmi.
Kaj je refluks in kako ga prepoznamo pri dojenčkih?
Refluks je pogosta težava pri dojenčkih, ki pa je lahko zelo mučna tako za otroka kot za starše. O vplivih kajenja na refluks pri dojenčkih je ključno razumeti, kaj sploh je refluks in kako se kaže. Izraza “refluks” in “regurgitacija” označujeta različna pojava, vendar sta z vidika posledic za otroka in zdravljenja zelo tesno povezana. Pri refluksu, imenovanem tudi gastroezofagelni refluks (GER), se mleko ali pri starejših dojenčkih hrana iz želodca vrača v požiralnik. Pogosteje ta pojav imenujemo polivanje ali bljuvanje, zgodi pa se, ko mleko ali hrana iz želodca potuje po požiralniku vse do ust, nato pa iz ust navzven in pogosto pristane na ramenu mamice ali očka! Glavna stvar, ki si jo je treba zapomniti, je, da sta refluks in regurgitacija zelo pogosta in povsem normalna pojava, čeprav starše lahko prestrašita. Morda vas skrbi, da vaš dojenček ne dobi dovolj hranilnih snovi, vendar se to zgodi zelo redko. Večina teh vzrokov je neločljivo povezana s preprostim dejstvom, da so dojenčki. Simptomi se običajno pojavijo v starosti od 3 tednov do 12 mesecev. Šteje se, da ima vaš otrok regurgitacijo, če tri tedne ali več najmanj dvakrat na dan poliva, vendar nima drugih očitnih znakov bolezni, kot so napenjanje, bruhanje, hujšanje ali težave pri hranjenju.
V hujših primerih refluks vodi do vnetja prebavnega sistema, kar lahko povzroči težave s hranjenjem in zastoj rasti. To se imenuje gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Čeprav sta refluks in regurgitacija normalna pojava in sčasoma mineta, je vedno dobro, da se posvetujete s patronažno sestro, farmacevtom ali zdravnikom, če menite, da ima vaš otrok katero od teh težav. Ko bo diagnoza postavljena, vam bo zdravstveni delavec lahko svetoval praktične načine za lajšanje simptomov in vam po potrebi predstavil prehranske rešitve, ki so na voljo. Vedno se posvetujte z zdravstvenim delavcem, če vaš otrok redno bruha, izloča velike količine mleka ali mu je med hranjenjem nelagodno, da se lahko izključijo drugi vzroki.
Doječi otroci imajo lahko težave z želodčno kislino, ki se vrača v požiralnik. Pri nekaterih dojenčkih je področje med požiralnikom in želodcem premalo razvito, kar pomeni, da se tamkajšnje mišice sprostijo, čeprav bi se morale skrčiti. Pri večini dojenčkov se v prvem letu pojavi neka oblika pljuvanja, kar je popolnoma normalno, medtem ko refluks pri dojenčku ni tako pogost. Simptomi kislinskega refluksa pri novorojenčkih se običajno prvič pojavijo med 2. in 4. tednom. Najvišjo stopnjo dosežejo okoli 4. meseca in se začnejo umirjati okoli 7. Če je mogoče, si prizadevajte za dojenje, saj je refluks pri dojenih dojenčkih običajno veliko manj izrazit. Materino mleko se namreč lažje in hitreje prebavi kot mlečna formula. Namesto večjih in redkejših hranjenj pogosteje ponudite manjše količine materinega mleka, formule ali trdne hrane, kar lahko pomaga omiliti refluks pri dojenčku. Kadar druge taktike ne pomagajo, lahko nekatera zdravila varno pomagajo zmanjšati ali nevtralizirati želodčne kisline ali izboljšati prebavo.
Dušenje med hranjenjem je lahko en od znakov kislinskega refluksa novorojenčka, saj se del želodčne vsebine vrača v požiralnik. Če se vam zdi, da se vaš dojenček med hranjenjem ali po njem duši, poskusite z zgoraj opisanimi domačimi metodami in sredstvi (zlasti s hranjenjem v pokončnem položaju). Simptom GERB-a pri dojenčku je lahko tudi zamašen nos. Simptomi se običajno umirijo do 6. meseca, v nekaterih primerih pa lahko kislinski refluks pri dojenčku traja do 1. ali 2. leta starosti.
Tihi refluks - skrita težava, ki jo lahko poslabša kajenje
Obstaja tudi tako imenovani "tihi refluks", strokovno imenovan laringofaringealni refluks (LFR). Gre za stanje prebavil, pri katerem želodčna kislina potuje iz želodca po požiralniku navzgor v grlo. Ime tihi refluks je dobil zato, ker pogosto nima nobenih simptomov, v nasprotju z gastroezofagealnim refluksom (GER) ali gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB). Čeprav tihi refluks lahko nima nobenih simptomov in znakov, vseeno poveča tveganje za nastanek resnejših težav s prebavili, kot so razjede, brazgotine in nastanek raka na želodcu.
V normalno delujočem požiralniku potuje hrana iz ust v požiralnik in navzdol v želodec. Na vrhu in na dnu požiralnika sta zgornji in spodnji ezofagealni sfinkter, ki naj bi preprečila, da bi želodčna kislina našla pot v požiralnik. Vendar imajo tisti s tihim refluksom sfinktre, ki ne delujejo pravilno. To pomeni, da se bodisi nepravilno krčijo ali pa se ne zaprejo popolnoma. Tihi refluks morda nima simptomov in znakov, tipičnih za kisli refluks, vseeno pa se vpliv kisle želodčne vsebine odraža na sluznici požiralnika, grla in žrela. Posledica tihega refluksa je recimo kronična hripavost. Če imate kronično hripavost, obstaja 50-odstotna verjetnost, da imate tihi refluks. Drug klinični odraz, na katerega je potrebno biti pozoren, je pojav simptomov in znakov kmalu po okužbi, ki je razdražila grlo. Ker je klinična slika tihega refluksa tako zelo nespecifična, je pomembno, da je ne zamenjamo za alergije ali ponavljajoč se prehlad.
Vas muči trdovraten kašelj, ki noče izginiti? Se nenehno odkašljujete, ste hripavi, zlasti zjutraj, ali čutite neprijeten cmok v grlu? Morda ste pomislili na alergijo ali ponavljajoč se prehlad, a vzrok je lahko skrit drugje. Če se spopadate s temi nepojasnjenimi simptomi, niste sami. Mnogi ljudje trpijo za tihim refluksom, ne da bi se tega sploh zavedali. Pri dojenčkih tihi refluks pri dojenčku in majhnih otrocih je pogost, a ga je težko prepoznati, saj najmlajši ne znajo opisati svojih težav. Pri dojenčkih se mleko, ki se vrne iz želodca, ne izlije iz ust, temveč ga pogoltnejo nazaj. Ker je prebavni sistem dojenčkov še v razvoju, večina simptomov izzveni do prvega leta starosti. Tihi refluks nastane zaradi nepravilnega delovanja mišic zapiralk na vrhu in dnu požiralnika.
Vpliv kajenja na otroka med dojenjem je še toliko bolj nevaren, ker nikotin in drugi toksini prehajajo v materino mleko. Študije kažejo, da imajo dojeni otroci kadilk več kolik, spremenjen vzorec spanja in lahko tudi več težav z želodčno kislino. Kajenje matere med nosečnostjo in po njej je vzročno povezano s sindromom nenadne smrti dojenčka. Izpostavljenost nosečnice tobačnemu dimu je povezana z nižjo porodno težo otroka in prezgodnjim porodom.
Kajenje kot dejavnik tveganja za poslabšanje refluksa pri dojenčkih
Čeprav v priloženem besedilu ni neposredne povezave med kajenjem in refluksom pri dojenčkih, lahko na podlagi splošnega znanja o vplivih kajenja na zdravje sklepamo, da bi lahko kajenje posredno vplivalo na razvoj ali poslabšanje refluksa.
- Vpliv na prebavni sistem matere: Nikotin in druge kemikalije iz tobačnega dima lahko vplivajo na motoriko prebavil in delovanje sfinktrov. Če mati kadi, se lahko njena prebavila, vključno s sfinktrom med želodcem in požiralnikom, slabše odzivajo. To bi lahko vplivalo na kakovost materinega mleka ali pa bi lahko povečalo količino stresnih hormonov pri materi, kar bi se lahko preneslo na otroka.
- Vpliv na otrokovo razvitost: Kot je omenjeno, kajenje med nosečnostjo upočasnjuje razvoj otroka. Ta upočasnjeni razvoj se lahko odraža tudi v nezrelosti prebavnega sistema, vključno s šibkejšimi sfinktri, kar bi lahko povečalo nagnjenost k refluksu. Otroci, katerih matere so kadile med nosečnostjo, imajo lahko manj razvit centralni živčni sistem, kar lahko vpliva na koordinacijo požiranja in prebave. Ultrazvočni 4D posnetki nosečnic, ki so jih posneli v James Cook univerzitetni bolnišnici v Middlesbroughu, so pokazali, da so se otroci mater, ki so kadile, svojega obraza in ust v maternici dotikali veliko pogosteje kot otroci mater, ki niso kadile med nosečnostjo. Strokovnjaki menijo, da je iz tega jasno razvidno, da prihaja pri plodu kadilke do upočasnjenega razvoja centralnega živčnega sistema plodu.
- Vpliv na dojenčkovo spanje in počutje: Dojeni otroci kadilk imajo pogosto več kolik in kažejo spremembe v vzorcu spanja. Nemir in slabo spanje lahko privedeta do dodatnega pritiska na želodec in povečata verjetnost za refluks. Ko je dojenček nemiren, se lahko hitreje napne, kar lahko povzroči, da se želodčna vsebina vrne v požiralnik.
- Povečana izpostavljenost dimu: Če mati ali kdo drug v gospodinjstvu kadi, je dojenček izpostavljen pasivnemu kajenju. Pasivno kajenje je povezano s povečanim tveganjem za respiratorne okužbe, kar lahko poslabša simptome refluksa, saj lahko draženje dihalnih poti poveča potrebo po kašljanju in napenjanju, kar dodatno pritiska na želodec.
Učinki kajenja na vašega otroka
Kako kajenje vpliva na otroka, ki ga mati doji?
Matere, ki kadijo, redkeje začnejo dojiti, dojijo krajši čas in imajo manj mleka. Sestava mleka je spremenjena, saj vsebuje manj maščob, lahko pa je spremenjen tudi njegov okus. Nikotin in njegovi presnovki prehajajo v materino mleko v koncentracijah, ki so od 1,5- do 3-krat višje kot v materini plazmi. To lahko povzroči dodatne težave dojenčku, kot so kolike, spremembe v vzorcu spanja in potencialno tudi poslabšanje simptomov refluksa zaradi nemira in neustreznega prebavljanja.
Zdravljenje in obvladovanje refluksa pri dojenčkih, izpostavljenih tobačnemu dimu
Če sumite, da ima vaš dojenček refluks, je ključno, da se posvetujete s pediatrom. V primeru, da je eden od staršev ali oba kadilca, je prvi in najpomembnejši korak popolna opustitev kajenja. To ne koristi le zdravju staršev, ampak je ključno za zdrav razvoj in dobro počutje dojenčka.
Pri obvladovanju refluksa pri dojenčkih se priporočajo naslednji ukrepi:
- Hranjenje v pokončnem položaju: Zagotovite, da je dojenček med hranjenjem in pol ure po njem v pokončnem položaju.
- Manjši obroki, pogostejše hranjenje: Namesto velikih obrokov ponudite manjše količine mleka pogosteje.
- Dojenje: Če je mogoče, dojite, saj se materino mleko lažje prebavi kot formula.
- Dvignjeno vzglavje med spanjem: Če je otrok starejši in že spi v posteljici, lahko zgornji del posteljice nekoliko dvignete (ne samo vzglavnika, da se izognete nevarnosti zadušitve).
- Izogibanje hrani, ki povzroča refluks: Pri starejših dojenčkih, ki že uživajo gosto hrano, se je treba izogibati kisli hrani, mastni hrani, čokoladi, mentolu, začinjenim jedem, čebuli, česnu, paradižniku in gaziranim pijačam.
- Zdravila: V hujših primerih lahko pediater predpiše zdravila, ki zmanjšujejo ali nevtralizirajo želodčno kislino, ali zdravila, ki izboljšajo prebavo.
Primeri iz prakse kažejo, da so lahko težave z jokom, nemirom in slabim spanjem pri dojenčkih povezane z refluksom, tudi če otrok dobro pridobiva na teži. V takih primerih je ključno sodelovanje s pediatrom in po potrebi napotitev k specialistu, kot je gastroenterolog. Pomembno je, da se ob hudih simptomih, kot so dolgotrajna zgaga ali pekoče bolečine v prsih, posvetujete z zdravnikom, ki vam bo postavil točno diagnozo in predlagal najustreznejše zdravljenje.
Zaključek
Vpliv kajenja na zdravje dojenčkov je večplasten in sega od povečanega tveganja za sindrom nenadne smrti dojenčka do morebitnega poslabšanja refluksa. Zgodnje opustitev kajenja s strani obeh staršev je ključnega pomena za zagotavljanje zdravega okolja za otroka. Razumevanje simptomov refluksa, vključno s "tihim" refluksom, in pravočasno iskanje strokovne pomoči sta nujna za zagotavljanje najboljše možne oskrbe za dojenčka.