V sodobnem svetu, kjer so starši pogosto soočeni z vedno večjim tempom življenja, se vedno bolj postavlja vprašanje, ali lahko stres vpliva na zdravje najmlajših. Čeprav so nekoč otroci zbolevali za precej hujšimi boleznimi, ki smo jih danes na srečo s splošnim cepljenjem in z višjim življenjskim standardom izkoreninili, pa današnji otroci kažejo znake povečane dovzetnosti za različne okužbe in alergije. Pediatri in strokovnjaki za duševno zdravje otrok vse bolj poudarjajo, da stres, tako pri starših kot pri otrocih samih, igra pomembno vlogo pri razvoju bolezni.
Vpliv okoljskih dejavnikov na otroško odpornost
Na odpornost otroka vpliva več dejavnikov. Uravnoteženi in redni obroki, bogati z vitamini in minerali, kot sta vitamin C in cink, so ključni za krepitev imunskega sistema. Prav tako je pomembno, da se otroci veliko gibljejo na svežem zraku, kar krepi njihovo fizično kondicijo in odpornost. Starši, ki so pogosto zaposleni, na to včasih pozabijo. Pomembno je tudi, da se v prostorih, kjer se zadržujejo otroci, ne kadi, saj je cigaretni dim močan dražilec dihalnih poti. Temperatura notranjih prostorov naj ne bo previsoka, idealno okoli 20 °C, da se prepreči prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo, kar lahko dodatno obremeni otrokov organizem. Redno zračenje prostorov in dovolj spanja sta prav tako ključna za dobro počutje in krepitev imunskega sistema.
Ključna vloga higiene in čustvene povezanosti
Redno umivanje rok je eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje širjenja okužb. Poleg tega pa otrok potrebuje tudi veliko ljubezni in razumevanja. Psihološka varnost in čustvena podpora sta nepogrešljiva za zdrav razvoj otroka. Kjer je veliko stresa, je tudi veliko bolezni, je zatrdila pediatrinja in dodala, da so sodobni starši bolj pod vplivom stresa, kot so bili nekoč. Iz službe pogosto prihajajo pozno, kar pomeni manj časa za kakovostno preživljanje časa z otrokom.
Razvoj imunskega sistema in soočanje z okužbami
Imunski sistem se pri otroku razvija do približno drugega leta starosti, vendar je to stalen proces, ki je odvisen tudi od izpostavljenosti različnim okužbam. Štiri do pet nezapletenih okužb letno pri predšolskem otroku je povsem normalno. Ko se otrok prekuži, pridobi naravno odpornost. Prehlad se pri normalno odpornem otroku pozdravi v enem tednu, medtem ko kašelj lahko traja tudi dva ali tri tedne, kar je prav tako normalno.
V času, ko so virusi "na pohodu", se starši sprašujejo, ali je smiselno otroka vzeti iz vrtca. Če se pri otroku okužbe vrstijo in ne more priti na zeleno vejo, je morda res bolje, da nekaj časa ostane doma in si opomore. Ko se njegov imunski sistem ponovno utrdi, bo naslednjo okužbo lažje prebolel. Če pa je otrok zdrav, ga zaradi epidemije ni nujno jemati iz vrtca, saj s prekužemjem pridobi naravno odpornost.
Vročina kot obrambni mehanizem
Najpogostejši znak bolezni pri otrocih je povišana telesna temperatura. Vročina sama po sebi ni bolezen, temveč je znak bolezni in ena od obrambnih reakcij organizma na okužbo. Višja temperatura v telesu deluje zaviralno na razmnoževanje mikrobov. Vendar pa je prenašanje vročine pri otrocih, tako kot pri odraslih, lahko zelo različno. Če otrok visoko temperaturo dobro prenaša, se z zniževanjem lahko nekoliko počaka. Pri otrocih, ki so nagnjeni k vročinskim krčem ali imajo srčno ali drugo bolezen, ki bi jo visoka temperatura poslabšala, pa je treba temperaturo zniževati prej.
Merjenje telesne temperature
Najbolj zanesljiv način merjenja temperature je v ritki, lahko pa uporabimo tudi digitalni termometer pod pazduho ali ušesni digitalni termometer ob pravilni tehniki. Pri merjenju v ušesu ali ritki je treba odšteti pol stopinje. Povišana temperatura je pri merjenju v ušesu in ritki nad 37,5 °C. Digitalni termometri niso najbolj primerni za merjenje v podpazduhi, saj tam potrebujejo daljši čas merjenja. Brezstični merilniki merijo temperaturo kože, ki se lahko precej razlikuje od telesne temperature.
Kdaj zniževati temperaturo?
Če merimo pod pazduho, začnemo zniževati temperaturo pri 38,5 °C. Pri merjenju v ušesu ali ritki pa začnemo zniževati, ko izmerjena temperatura preseže 39 °C. Če otrok visoko temperaturo dobro prenaša in je živahen, dobro pije in ima normalno odvajanje, ga le skrbno opazujemo. Otroka slečemo, naj ima lahka oblačila iz naravnih materialov. Temperatura prostora naj bo od 20 do 22 °C, prostor pa večkrat dnevno prezračimo. Otroka pokrijemo le z lahko bombažno odejo.
Vročinski krči
Vročinski krči niso nevarni, če ne trajajo dalj časa. Izgledajo sicer zelo dramatično, podobno epileptičnemu napadu. Otrok postane odsoten, lahko prehodno neha dihati, pomodri in ga močno stresajo krči, nato postane ves trd. Takšnega otroka je treba ohladiti, ga sleči, potopiti ali oprhati z mlačno vodo (ne z mrzlo, ker bi bil to prehud šok!) ali ga oviti v mokro krpo. Takoj mu je treba dati tudi svečko paracetamola.
Kdaj k zdravniku ob povišani telesni temperaturi?
K zdravniku je treba nujno, če je temperatura višja od 39 °C in otrok izgleda prizadet ter temperature ne uspe zbiti. Prav tako je treba k zdravniku, ko temperatura nad 38 °C traja več dni skupaj ali v primeru, ko je vročina že padla in je nato ponovno narasla. Na pregled je treba tudi, ko je temperatura zelo nizka, okoli 35 °C in je otrok zdelan, pretirano zaspan, ima hladno, potno kožo.
Antibiotiki in vnetja ušes
Uporaba antibiotika naj bo vedno utemeljena, glede na značilno klinično sliko, na osnovi pregleda krvi ali brisa žrela. Vnetja ušes so na primer lahko virusnega izvora - v kar 30 odstotkih je tako. Včasih zdravnik na podlagi pregleda ušesa lahko oceni, da gre za bakterijsko okužbo, vendar ne vedno. Infektologi svetujejo, naj se v takem primeru počaka s predpisovanjem antibiotikov in naj se otroka naroči na ponovni pregled čez tri dni. Medtem naj otroku grejejo uho in mu dajejo sredstvo proti bolečinam.
Priporoča se intenzivno izpiranje nosu s fiziološko tekočino v pokončnem položaju. Tekočine naj bo vsaj 5-10 ml v vsako nosnico, da se izpere gnoj, ki je gojišče za bakterije. Po drugem letu je priporočljivo, da se otrok nauči pravilno pihati skozi nos.
Nastavki za čiščenje nosu
Vpliv stresa staršev na otroke
Veliko družin se v času epidemij sooča z mnogimi stiskami, ki jih prinašata ekonomska in gospodarska nestabilnost, strah pred prihodnostjo ter naraščajoče število okuženih. Ob tem so mnogi starši izgubili službe in finančno stabilnost, kar lahko vodi v krhanje odnosov. Čeprav se odrasli trudijo, da njihovo stanje ne bi vplivalo na otroke, se rado zgodi, da prav oni čutijo hude posledice tega stanja.
Ameriška akademija za pediatrijo je zato objavila nove smernice, ki staršem pomagajo pri podpori čustvenega stanja otrok v času pandemije. Starši lahko v svoji družini ustvarijo pozitivno vzdušje, ki je ključno za otrokovo dobro počutje.
Znaki tesnobe in stresa pri otrocih
Če so se navade in rutine otroka spremenile zaradi posledic epidemije, kot so ločitev staršev, težave z duševnim zdravjem v družini, prepiri, finančne stiske ali izguba službe, se lahko zgodi, da otrok začne nazadovati. To se lahko kaže kot ponovno močenje postelje ali spodnjega perila, izmišljevanje zgodbic o pošastih, težave z nespečnostjo ali nočnimi morami.
Nekateri otroci lahko svojo stisko izražajo z anksioznostjo ob ponovni vrnitvi v vrtec ali šolo, pomanjkanjem apetita ali prenajedanjem. Lahko se tudi zapirajo vase in postanejo molčeči ali pa razdražljivi in agresivni. V takih primerih se je treba posvetovati s svojimi bližnjimi, prijatelji ali poiskati pomoč pri osebnem pediatru ali otroškem psihologu.
Pomembno je, da otroci ne glede na situacijo vedno čutijo toplino, ljubezen, skrb in doslednost staršev. Strokovnjaki svetujejo, da enkrat tedensko organizirate družinski sestanek, na katerem se lahko iskreno pogovorite o svojih čustvih in počutju. Če se otrok ne želi pogovarjati, mu dajte vedeti, da ste tu zanj, ga objemite ali mu pripravite njegovo najljubšo jed. Pomembno je, da se otrok počuti varnega.
Če se otrok sooča z negativnimi mislimi, mu jih pomagajte preusmeriti v pozitivne. Misli vodijo do čustev. Če je otrok žalosten zaradi izgube, potrebuje svoj čas, da se pomiri. Starši mu lahko rečejo: "Včasih je okej tudi, če se ne počutiš dobro." Naj ve, da čustev ni dobro potlačiti vase, temveč se je pomembno o njih pogovoriti.
Pomen zdravega okolja in starševske podpore
Otroci potrebujejo močne osebne vezi in individualno pozornost, še posebej v času povečanega stresa. Pristni odnosi zagotavljajo stabilnost in varnost. Močna povezanost ni nujno vzpostavljena le s starši, lahko je to tudi neka druga oseba, na katero se je otrok močno čustveno navezal.
Starši bi morali redno skupaj preživljati čas, na primer ob večerji, kjer so resnično prisotni drug za drugega. Pomembno je, da starši poslušajo svoje otroke, se vživijo v njihove občutke in jim nudijo podporo. Otroke lahko pomirijo tudi prijetni rituali, kot je glasno branje pred spanjem, masaže ali vsakodnevni pregled iztekajočega se dneva.
Prekomerno pričakovanje staršev, preveč popoldanskih dejavnosti ali preživljanje preveč časa pred zaslonom lahko otroku povzroči dodaten pritisk in izčrpanost. Prosti čas bi moral biti pravilo, ne izjema.
Zavedanje o vplivu okolja na otrokov razvoj je ključno. Dojenček še nima izdelanih mehanizmov za spoprijemanje s stresom. Ob hujšem ali dolgotrajnem stresu se izločajo stresni hormoni, ki lahko poškodujejo možganske celice in vodijo v različne motnje, negativne vzorce razmišljanja in občutenja, ki lahko ostanejo prisotni celo življenje.
Zato je ključnega pomena, da starši ustvarijo varno in ljubeče okolje, kjer se otrok počuti sprejetega in razumljenega. S tem mu omogočijo, da razvije čustveno odpornost in se bolje spopada s stresom, kar je temelj za njegovo celostno zdravje.