Bolečine v želodcu in težave, povezane z njim, so ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ljudje - skoraj tako pogosto kot z glavoboli. Verjetno ni človeka, ki se v življenju ni srečal s težavami v želodcu. Bolečine v želodcu lahko čutimo kot pekočo ali topo bolečino, lahko se pojavi v obliki krčev, napenjanja, spahovanja, zgage… Lahko jo občutimo tudi kot neprijeten občutek pod prsnico. Glede na statistiko bo vsaj tretjina naših bralcev pritrdila, da so se že srečali z nadležnim prekomernim izločanjem želodčne kisline, ki najpogosteje in najglasneje nase opozarja v obliki simptoma z zgovornim poimenovanjem - zgaga.
Med požiralnikom in tankim črevesom, na zgornji levi strani trebušne votline, leži želodec. Ta mišični organ v obliki nekakšne vrečke igra ključno vlogo pri prebavljanju hrane, ki vanj vstopi skozi požiralnik in mišično zapiralko ter iz njega potuje naprej v črevo. Želodčne stene so prevlečene s sluznico, ki je polna želodčnih žlez, te pa izločajo encime in kislino, ki so nujno potrebni za presnovo hrane. Na izločanje želodčne kisline vplivajo različni dejavniki, od stresa, različne hrane, svežega sadja, mrzle pijače ipd.
Želodčna kislina: Ključni igralec v prebavi
Želodčna kislina igra pri prebavi ključno vlogo. Kislina v želodcu uniči nekatere bakterije v hrani, denaturira beljakovine in aktivira prebavne encime, ki so potrebni za nadaljnjo razgradnjo beljakovin. Solna kislina je glavni sestavni del želodčne kisline. Vsebuje pa še prebavne encime, vodo, sestavine želodčne sluznice, intrinzični faktor (se veže na vitamin B12) ter bikarbonat za uravnavanje želodčne kisline. Dnevno naše telo proizvede 2-3 litre želodčne kisline, ki ima pH 1-1,5. Želodec pred samo želodčno kislino varuje želodčna sluznica. Ta, čeprav negostoljubno okolje, pa je izjemno pomembno za naše zdravje. Večina patogenov, ki vstopijo v naš organizem, propade v želodcu. Ob tem pa kislo okolje omogoči encimom razgradnjo hrane na osnovne delce, ki jih telo zmore uporabiti za svoje delovanje.
Že sama misel na okusno hrano, sploh če smo lačni, sproži proces izločanja želodčne kisline. Še prej, saj se že med občutkom lakote, vonjanjem in okušanjem hrane v možganih sproži impulz, ki spodbudi želodec k izločanju 30-50 % želodčne kisline. V ustih hrano nato zmeljemo in pomešamo s slino, ki vsebuje encim amilazo, pomemben v prebavi škroba. Ko obrok pojemo umirjeno in hrano dobro prežvečimo, želodcu omogočimo ustrezno razgradnjo hrane.
Naloge želodčne kisline so:
- Razgradnja beljakovin
- Pobijanje patogenih organizmov
- Omogoča absorpcijo vitamina B12 ter mineralov
- Absorpcija železa, cinka in kalcija v kri
Le dovolj kisel želodec je sposoben sprostiti pepsin, ki je glavni encim za razgradnjo beljakovinskih molekul.
Premalo ali preveč želodčne kisline: Zmedeni simptomi
Pogovorno rečemo, da nas boli želodec, da imamo gastritis. Simptomi obeh so si precej podobni, zato je med njima težko razlikovati. V obeh primerih nas lahko muči vse od slabosti, bruhanja, hladnega potu, glavobola in bolečin v mišicah do driske in trebušnih krčev, ki jih spremlja povišana telesna temperatura.
Po 40. letu pogosto začne količina želodčne kisline upadati. Bolečine v želodcu, spahovanje, zgaga in refluks so posledica tako premalo kot preveč kisline. Tovrstni znaki zavedejo celo zdravnike, ki predpisujejo zaviralce protonske črpalke za zmanjšanje kisline, na primer pri zdravljenju Helicobacter Pylori. Količino želodčne kisline vam lahko določijo med gastroskopijo.
Vzroki za pomanjkanje želodčne kisline so: stres, težave s ščitnico, neješčost, okužba s Helicobacter Pylori, nekatera zdravila.
Znaki pomanjkanja želodčne kisline:
- Spahovanje
- Kolcanje
- Občutek teže v želodcu, še posebej po mesnem obroku
- Slab tek ali prenažiranje
- Vetrovi
- Zaprtost
- Pekoč občutek v želodcu
V primeru, da imate premalo kisline, se omenjeni simptomi pojavijo zaradi intenzivnejšega premikanja želodca, ki zaradi premalo kisline potrebuje več dela, da s kislino prepoji delno prebavljeno hrano v njem.
Premalo kisline se po določenem času pokaže tudi na telesu:
- Izpadanje las, suhi in tanki lasje
- Razbrazdani nohti
- Uvela, nečista in suha koža
- Povečana dovzetnost za okužbe
- Gljivična vnetja, vaginalna vnetja
Nekateri pravijo, da je pokazatelj preveč želodčne kisline, če vam pekoč občutek v želodcu povzroči že pitje Radenske ali belega vina. V skoraj vseh ostalih primerih imate najverjetneje premalo kisline.
Veliko želodčnih težav je prehodne narave in nenevarnih, vseeno pa jih ne smemo zanemariti. Bolečina v želodcu se pojavlja v različnih oblikah.
Dispepsija in gastritis: Vnetje in nelagodje
Najpogosteje bolniki občutijo simptome dispepsije ali gastritisa. Gre za bolečino oz. nelagodje v žlički, ki ga čutimo ob čezmernem izločanju kisline, bolnik lahko čuti zgodnjo sitost in slabost, lahko se pojavi tudi spahovanje. Pogovorno rečemo, da nas boli želodec, da imamo gastritis. Dispepsijo navadno izzovejo mastna in pikantna hrana, kajenje, alkohol, pitje kave in pravih čajev ter čokolada.
Gastritis pomeni vnetje želodčne stene, ki povzroča bolečine, slabost, izgubo apetita in občutek sitosti že po nekaj grižljajih. Povzročitelji so lahko alkohol, okužbe, stres ali dolgotrajna uporaba določenih zdravil. Johns Hopkins Medicine opozarja, da lahko gastritis postane kroničen in vodi v razjede ali celo v atrofijo sluznice, če ni zdravljen pravočasno.
Če so težave občasne in se pojavijo predvsem ob dietnih prekrških ali jemanju zdravil, bolniki običajno najprej posežejo po zdravilih, ki so na voljo v lekarnah brez recepta (antacidi, zaviralci protonske črpalke) in če ob tem težave izzvenijo same od sebe, nadaljnja diagnostika ni potrebna. Pri mladi populaciji najprej testiramo na bakterijo H. pylori, ki je običajno eden od ključnih vzrokov za pojav težav. Prisotnost ali odsotnost bakterije H. pylori potrdimo z urea dihalnim testom, ki velja za najnatančnejšega, lahko pa jo dokažemo tudi s testiranjem antigena iz vzorca blata. Kadar je potrjena okužba s H. pylori, sledi antibiotično zdravljenje, ki ga spremlja jemanje zdravil za zmanjšanje izločanja želodčne kisline.
Pri nekaterih ljudeh, ki niso okuženi z bakterijo H. pylori in pri katerih ne potrdimo dodatnih razjed želodca, pa imajo kljub temu pogoste težave z dispepsijo, govorimo o funkcionalni dispepsiji. Gre za težave, ki izvirajo iz višjih povezav med možgani, živci in receptorji v sami želodčni steni. Lahko pride do čezmernega odziva na razširitev želodca, sprememb v hitrosti praznjenja želodca in do povečane občutljivosti receptorjev v želodčni steni. Takšnim najprej svetujemo izogibanje hrani, ki sproži težave. Bolniki pogosto potrebujejo dolgotrajno terapijo z zaviralci protonske črpalke, v pomoč je tudi terapija z zdravili, ki vplivajo na hitrejše praznjenje želodca (prokinetiki).
Ulkusna bolezen: Razjede na želodcu in dvanajstniku
Pri ulkusni razjedi želodca in dvanajstnika pride do bolečin v želodcu, ki jih lahko spremlja poslabšanje ob hrani, zgodnja sitost, slabost in bruhanje, občasno lahko obroki hrane celo izboljšajo težave. Na mestu razjede lahko pride do krvavitve, kar se lahko kaže kot odvajanje črnega blata ali celo kot bruhanje krvi. V tem primeru mora bolnik nujno k zdravniku, sprejmemo ga v bolnišnico, kjer opravimo pregled z gastroskopijo. Krvavitev ustavljamo med samo gastroskopijo, in sicer z uvajanjem kovinskih sponk, s katerimi zapremo žilo na mestu krvavitve, druga možnost pa je vbrizganje sredstva v krvavečo žilo, ki krvavitev ustavi. Po posegu bolnika opazujemo v bolnišnici in po potrebi dajemo transfuzijo krvi. Zdravimo z zaviralci protonske črpalke, ki zavrejo izločanje želodčne kisline, kar omogoča lažje celjenje razjed. Najpogostejši vzroki so okužba z bakterijo H. pylori in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil.
Želodčna razjeda, ulcer ali čir na želodcu je razjeda na steni želodčne sluznice, ki lahko povzroča bolečine v želodcu in celo krvavenje. Najpogosteje razjede povzroča bakterija Helicobacter pylori, lahko pa so tudi posledica uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki načnejo občutljivo želodčno sluznico. Tako razjede kot gastritis lahko privedejo do krvavitev, zato je zelo pomembno, da smo pozorni, če na blatu ali bruhanju opazimo sledove krvi.
Bolečina po jedi, ki jo spremlja pekoč občutek v zgornjem delu trebuha, je lahko znak želodčne razjede. To je odprta rana v sluznici želodca ali dvanajstnika, pogosto posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ali dolgotrajne uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil. Po podatkih WebMD so simptomi razjede pogosto hujši, ko je želodec prazen - a nekateri ljudje občutijo tudi poslabšanje takoj po jedi, zlasti ob težkih obrokih.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB): Ko kislina zateka nazaj
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) nastane zaradi zatekanja (refluksa) želodčne vsebine v požiralnik, kar povzroči neprijetne simptome. Požiralnik je anatomsko ločen od želodca, da je zaščiten pred samim vplivom želodčne kisline in več anatomskih značilnosti vpliva, da do tega ne bi prišlo. Spodnji del požiralnika zapira spodnja zapiralka; požiralnik pri prehodu v želodec obdaja trebušna prepona; in požiralnik vanj vstopa nekoliko pod kotom, kar je še ena naravna prepreka, da bi prišlo do refluksa. Če pri kateri koli od teh anatomskih značilnosti pride do sprememb, lahko pride do povečanega refluksa. Eden od pogostejših razlogov je t.i. hiatalna kila, do katere pride, kadar trebušna prepona ne tesni dobro in zgornji del želodca zdrsne skozi odprtino na trebušni preponi, posledično je funkcija bariere oslabljena.
Refluks kisline spada med najpogostejše zdravstvene težave današnjega časa. Z njim se srečuje že skorajda 50 % celotne populacije. Značilen simptom refluksa je zgaga, pekoč občutek za prsno kostjo, ki ga lahko čutite tudi v grlu. Zelo zanimiv je podatek, da večina ljudi meni, da refluks povzroča prekomerna količina kisline v želodcu, zaradi česar je priporočeno jemanje zdravil, ki zavirajo nastanek želodčne kisline. Ko gre zaužita hrana po požiralniku do trebuha, se mišični ventil oz. mišična zapiralka (LES) zapre in onemogoči hrani in kislini pomik nazaj proti požiralniku. Do refluksa pride, ko se mišična zapiralka nepravilno sprosti in tako dovoli kislini iz trebuha pot nazaj v požiralnik. Čeprav ti dve stanji med seboj nista povezani, ima veliko tistih s hiatalno hernijo tudi bakterijo H. pylori.
Če vas po jedi peče za prsnico ali imate občutek vračanja hrane v požiralnik, gre najverjetneje za gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Povzroča jo slabše delovanje mišice med požiralnikom in želodcem, zaradi česar kisla vsebina draži sluznico. Health opozarja, da se GERB pogosteje pojavi po mastnih, začinjenih, kislih ali gaziranih obrokih - ter ob pitju alkohola ali kave.
Pri GERB gre torej za čezmerno izločanje želodčne kisline v požiralnik, ki se kaže kot žgoča bolečina v žlički in bolečina v zgornjem delu trebušne votline, vračanje kisline v požiralnik, nekateri pa zatekanja kisline sploh ne občutijo in jih nanjo opominja le suh, dražeč kašelj ali hripavost in oteklo grlo zjutraj. GERB lahko povzroča občutek težjega požiranja ali zatikanja hrane v požiralniku. Pojavi se lahko slab ustni zadah, slabost in siljenje na bruhanje ter celo erozija zob.
V primeru značilnih blažjih simptomov si lahko bolniki za krajši čas lajšajo težave z zdravili, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta. To so antacidi, alginatni geli in zaviralci protonske črpalke. Pomembno je tudi, da upoštevajo nefarmakološke ukrepe: izogibajo naj se hrani, ki sproži težave (predvsem mastna hrana), izogibajo naj se kajenju, alkoholnim in gaziranim pijačam ter pitju kave. Svetujemo manjše obroke in odsvetujemo ležanje po obrokih, manj težav bo ob spanju z dvignjenim vzglavjem. Če težave vztrajajo, svetujemo pregled v ambulanti. Za natančno oceno bolezenskih sprememb ob GERB opravimo gastroskopijo, v primeru nejasnosti pa si pomagamo tudi z merjenjem pH v požiralniku.
Zdravila in spremembe življenjskega sloga
Večina ljudi, ki jih GERB dobi v svoj primež, si lahko zadovoljivo pomaga z zdravili, kot so antacidi, blokatorji H2 in zaviralci protonske črpalke - operacija je potrebna le v izjemno redkih primerih. Poleg zdravil pa je pametno zgrabiti bika kar za roge in se odločiti za spremembo življenjskega sloga ter izogibanje navadam, ki prispevajo k poslabšanju težav. Za začetek se priporoča izogibanje mastni ali začinjeni hrani (čokolada, čebula, sveže sadje, citrusi itd.), kavi in alkoholu. Tudi gazirane pijače raje črtajte z jedilnika, saj zaradi mehurčkov spodbujajo spahovanje in dodatno pripomorejo k vračanju kisline v požiralnik. Hrano uživajte počasi in jo dobro prežvečite, nikar takoj po obroku ne lezite, izogibajte se tudi uživanju hrane tri do štiri ure pred spanjem. Vzglavnik naj bo vedno malce dvignjen, izogibati pa se je treba tudi oblačilom, ki so v pasu tesna.
Če za vas drži več kot polovica odgovorov, se prav gotovo občasno srečujete s težavami, ki jih povzroča nepravilno in čezmerno izločanje želodčne kisline. Prvi korak lahko naredite sami. Spremenite način življenja! Kar nekaj dejavnikov, ki povzročajo čezmerno izločanje želodčne kisline in spremljajoče simptome, lahko izločite. Izogibajte se mastni in začinjeni hrani, čokoladi, kislemu sadju in zelenjavi, kavi in alkoholu, pretesnim oblačilom ter nerednim in preobilnim obrokom.
Ker življenja verjetno ne boste takoj obrnili na glavo, za hiter učinek potrebujete dobro zdravilo. Odkritje zaviralcev protonske črpalke je pomenilo pravo revolucijo v zdravljenju bolezni, povezanih s čezmernim izločanjem želodčne kisline. Strokovnjaki potrjujejo in poudarjajo njihovo učinkovitost in varnost pri zdravljenju gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB-a). Zavirajo vse faze izločanja kisline (bazalno, nočno in odvisno od hrane) in 24 ur preprečujejo njeno izločanje. To pomeni, da že ena tableta na dan prepreči tudi morebitne nočne simptome. Pri kislinsko pogojenih boleznih so zaviralci protonske črpalke temelj zdravljenja, saj v večji meri in za daljši čas zavirajo izločanje želodčne kisline, zato bolj ublažijo simptome kot zaviralci receptorjev H2 in antacidi.
Antacidi nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino ter tako zmanjšajo kislost v želodcu in dvanajstniku. Imajo pa še druge dobre lastnosti, med drugim ščitijo želodčno sluznico ter pospešujejo celjenje razjed na želodcu in dvanajstniku. Sodobni antacidi navadno vsebujejo kombinacijo aluminijevega hidroksida in magnezijevega karbonata ali pa magnezijevega hidroksida. Zaradi medsebojne reakcije aktivnih sestavin sčasoma postanejo manj učinkoviti, zato so boljši pripravki s hidrotalcitom. Pri antacidih, ki vsebujejo hidrotalcit z mrežno-plastno strukturo, do tega ne prihaja.
Antacidi (npr. hidrotalcit, Rutacid) in zdravila, ki vsebujejo ranitidin, se razlikujejo v delovanju. Antacidi nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino in ne vplivajo na količino kisline, ki se izloči. Jemljejo se, ko se težave že pojavijo. Antacidi, ki vsebujejo hidrotalcit, uravnavajo optimalno kislost v želodcu (pH = 3-5). Jemljejo jih lahko odrasli in otroci, starejši od 6 let. Zdravila, ki vsebujejo blokator histaminskih receptorjev H2 ranitidin, zavirajo izločanje želodčne kisline. Primerna so za odrasle in mladostnike, starejše od 16 let.
In tretji korak? Če težave kljub jemanju antacida ali blokatorja histaminskih receptorjev H2 po dveh tednih zdravljenja ne minejo, svetujemo obisk pri zdravniku.
5 hitrih nasvetov proti zgagi; Urška Videmšek
Vpliv zdravil na želodčne težave
Zelo zanimiv je podatek, da večina ljudi meni, da refluks povzroča prekomerna količina kisline v želodcu, zaradi česar je priporočeno jemanje zdravil, ki zavirajo nastanek želodčne kisline. Vendar pa številne raziskave kažejo, da zaviranje kisline ni vedno najboljša rešitev. Pravzaprav je v večini primerov količina kisline v želodcu premajhna, kar lahko poslabša prebavo in poveča tveganje za okužbe.
Več kot 16.000 člankov v medicinski literaturi ugotavlja, da zaviranje kisline sploh ni rešitev. Je le način za začasno zdravljenje simptomov. PPI zdravila kot so Nexium, Ultop, Prevacid itd. so bili prvotno narejeni za zdravljenje omejenega obsega resnih zdravstvenih težav, kot so krvavitve zaradi razjed, Zollinger -Ellisonovega sindroma in hujše oblike refluksa s poškodbami požiralnika. Približno 60-70 % ljudi ima blažjo obliko težav in teh zdravil sploh ne potrebujejo. Težava teh zdravil je, da zatrejo kislino v želodcu, s čimer zmanjšajo sposobnost telesa v boju proti helicobacter pylori bakteriji in vplivajo na kup drugih težav. V primeru, da zgago povzroča H. pylori okužba, z jemanjem zdravil stanje še poslabšate in obenem ohranjate težavo. Poleg tega zmanjšanje kisline v trebuhu oslabi obrambni mehanizem in poveča tveganje za infekcije ali zastrupitev s hrano.
Rešitev za zgago in prebavne motnje je obnovitev ravnovesja in pravilnega delovanja želodca oz. celotnega prebavnega trakta. Velike količine predelane hrane in sladkorja bodo stanje nedvomno še poslabšale, saj bodo vzdražile ravnovesje bakterij v želodcu in črevesju. Uživajte veliko zelenjave in ostale kakovostne, ekološko pridelane in nepredelane hrane. Izločite ali zmanjšajte vnos kofeina, alkohola in nikotina v telo. Poskrbite, da dobite dovolj dobrih bakterij v prehrani, saj boste tako vzpostavili ravnovesje v črevesni flori. Posledično se bo izboljšala tudi prebava hrane. Super je, če vam uspe probiotike zaužiti preko fermentirane hrane.
Obstaja tudi velika verjetnost, da jemljete zdravila, zaradi katerih vas peče zgaga. Običajni “krivec” so zdravila proti stresu in antidepresivi, antibiotiki, zdravila za nižanje krvnega pritiska, nitroglicerin, zdravila za osteoporozo in zdravila za blaženje bolečine. Če je zgaga stranski učinek uživanja zdravila, se rešitev skriva v tem, da razjasnite katero, kako in kdaj jemljete določeno zdravilo. Preberite oznake na zdravilih. V kolikor jemljete več zdravil, lahko v lekarni ali osebnega zdravnika vprašate, ali morda katero izmed vseh zdravil lahko povzroča zgago. Morda je zgaga stranski učinek pri več zdravilih, ki jih jemljete. Morda lahko spremenite količino zdravila ali vzamete nadomestno zdravilo.
Folna kislina in želodčne težave
Nosečnica v osmem tednu nosečnosti se je soočala s težavami po jemanju tablet s folno kislino (Folic in Tifol), saj so ji povzročale slabost, bolečine v želodcu in bruhanje. Ginekologinja ji je svetovala jemanje tablet s folno kislino, saj je to pomembno za razvoj otroka. Folna kislina ali folati (vitamin B9 in ostali B vitamini) zmanjšajo tveganje za nastanek refluksa do 40 %, pomanjkanje B vitamina pa zvišuje tveganje za nastanek refluksa.
Razlog, zakaj primarno predpisujemo folno kislino, je zapiranje živčne cevi pri plodu, kar se dogaja med 5. in 6. tednom nosečnosti. Po tem je prepozno oziroma po tem bi lahko z uporabo dodatka folne kisline prenehali. Folna kislina pa sodeluje tudi pri krvotvorbi nosečnice, tako da je relativno koristna tudi v preostalem času nosečnosti.
V primeru, da vas muči zgaga, refluks (GERD), želodčne razjede ali kakršnekoli težave s kislino, vam lahko nasveti zgoraj zagotovo pomagajo k izboljšanju težav. Urejena črevesna flora je osnova za pravilno delovanje prebave in je ključnega pomena za vaše zdravje - dolgoročno. Pravilno delujoče črevesje sodeluje pri absorpciji hranil in je temelj fizičnega in psihičnega zdravja. Če se poglobite v literaturo, vam bo hitro jasno, da ne morete biti zdravi, dokler delovanje črevesja ni optimalno.
Prvi korak je sprememba prehrane: uživajte veliko zelenjave in ostale kakovostne, ekološko pridelane in nepredelane hrane. Izločite ali zmanjšajte vnos kofeina, alkohola in nikotina v telo. Sladkor v tem primeru dela veliko škodo, saj vaše črevesje potiska iz ravnovesja v vnetje.
Drugi korak je, da poskrbite za zadosten vnos dobrih bakterij, s pomočjo fermentirane hrane in/ali s pomočjo prehranskih dopolnil. Če vas muči zgaga, refluks (GERD), želodčne razjede ali kakršnekoli težave s kislino, vam lahko nasveti zgoraj zagotovo pomagajo k izboljšanju težav.
Tretji korak je dodajanje želodčne kisline za lažjo prebavo hrane, saj jo boste z zadostno količino želodčne kisline lažje in hitreje prebavili ter se izognili občutku napihnjenosti po jedi. Ne prehitevajte. Posvetite se svojim težavam, uvajajte spremembe nekaj časa, spremenite prehrano in življenjske navade ter poskusite z zgoraj napisanimi nasveti.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Če bolečina po jedi:
- traja več tednov,
- se ponavlja skoraj vsak dan,
- jo spremljata izguba apetita ali telesne teže,
- vodi v bruhanje ali blato s sledovi krvi,
- moti vaš spanec ali vsakdan,
je nujno, da se pogovorite z zdravnikom. Velikokrat imamo ljudje občutek, da imamo preveč kisline. Bolečine v želodcu, spahovanje in neprijeten občutek v zgornjem delu črevesja spominjajo na to, vendar ti znaki veljajo tudi za premalo kisline. Dokazano je, da se nam s starostjo nivo kisline zniža. Na stanje kisline v želodcu pa poleg zaužite hrane vplivajo tudi: Helicobacter pylori, gastritis, zdravila.
Pomembno je, da se zavedamo, da so bolečine v želodcu lahko posledica različnih stanj, od preproste prebavne motnje do resnejših bolezni. Zgodnje ukrepanje in pravilna diagnoza lahko preprečita dolgoročne zaplete.