Spanje otroka je ena najpogostejših skrbi novih staršev. Medtem ko pri novorojenčku še večinoma sprejmemo, da se ponoči pogosto zbuja, pa pri nekaj mesecev starem otroku dojemamo kot starševski in otrokov uspeh, če prespi vso noč. Vendar pa je resničnost pogosto drugačna. Vsak dojenček je drugačen in vsak ima svoj spalni ritem, v veliki večini pa se dojenčki ponoči še vedno zbujajo.
Med miti in stvarnostjo: Zakaj se dojenčki zbujajo?
Številne matere verjamejo, da na otrokov spanec vpliva pred spanjem zaužita hrana, zato posegajo po dodatku nadomestnega mleka ali obroka goste hrane. Tudi zdravstveno osebje pogosto svetuje dodajanje hrane pred spanjem. Vendar pa raziskave kažejo, da zgodnje uvajanje goste hrane nima nujno vpliva na dolžino nočnega spanja. V zgodnjem otroštvu je sicer očitna razlika v dolžini spanja pri dojenih in z nadomestnim mlekom hranjenih dojenčkih, kar je povezano s počasnejšim prebavljanjem pri slednjih. Pri večjih dojenčkih pa ni povsem jasno, ali več spijo, ker se po nočnem hranjenju težje umirijo.
Raziskava, ki sta jo izvedli angleški raziskovalki Victoria Harries in Amy Brown, je preverjala pogostnost nočnih prebujanj in hranjenja glede na načine hranjenja pri dojenčkih, starih od šest do 12 mesecev. Sodelovalo je 715 mamic in njihovih otrok. Rezultati so pokazali, da se ponoči redno vsaj enkrat zbuja še 78,6 odstotka dojenčkov te starosti in 61,4 odstotka prejme enega ali več obrokov mleka. Izkazalo se je, da se starejši dojenčki manjkrat zbujajo in jih zato tudi manjkrat hranijo ponoči. Nobene razlike pa ni bilo dokazane med dojenimi in dojenčki, hranjenimi po steklenički z nadomestnim mlekom, prav tako tudi gosta hrana in otrokova teža nista imeli vpliva na zbujanje in nočno hranjenje. Otroci, ki prejmejo več mleka ali goste hrane čez dan, se manj hranijo ponoči, vendar se enako pogosto zbujajo. Nekatere raziskave so sicer pokazale, da dojeni otroci bolje spijo.
Svetovne smernice in individualni pristopi
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF spodbujata dojenje, in sicer izključno prvih šest mesecev in nato nadaljevanje do drugega leta starosti. Včasih pa je vseeno treba dodajati mlečno formulo ali dojenje sploh ne steče. Ko dojenček dopolni šest mesecev, se nadaljuje z dojenjem ali hranjenjem z nadaljevalno mlečno formulo in prične z uvajanjem mešane prehrane. Po mnenju dr. Andreje Tekauc Golob, dr. med., specialistke pediatrije z nazivom IBCLC, dojenček ne potrebuje posebne večerje, ko se še doji. Če otrok že uživa gosto hrano, naj se najprej podoji in poje še običajno večerjo. Dr. Tekauc Golob svetuje, da starši sledijo otroku, saj se dojenčki postopoma opuščajo nočno hranjenje, kar je razvidno tudi iz raziskave. Pravila ni, vsak je oseba zase in ima svoj način hranjenja.
Glede pitja ponoči dr. Tekauc Golob pojasnjuje, da ponoči ni treba piti dodatne tekočine. Dojeni otroci so dojeni po želji, zalivančki pa naj dobijo dodatek tekočine čez dan, najbolje navadno prekuhano vodo ali nesladkan čaj. Posebne hrane, boljše za boljši spanec, po njenem vedenju ni in je tudi ni posebej izpostavila.
Prehranske priporočila pred spanjem
Po veljavnih Smernicah zdrave prehrane za dojenčka je priporočen obrok pred spanjem med desetim in 12. mesecem starosti dojenje ali nadaljevalni mlečni pripravek. Za primerno večerjo naštevajo pšenični zdrob z mlekom (materinim ali adaptiranim) in sesekljano hruško, svežo ribano kašo z mlekom, naribano jabolko z ovsenimi kosmiči, rozinami in mlekom, krompirjev pire iz bučk in pora, mineštro, polento, riž z mlekom. Za žejo je priporočena voda ali nesladkan čaj (sadni ali zeliščni). V Novem Vodniku o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu "Pričakujemo dojenčka" Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) je posebno opozorilo, da nikoli ne pomakajte dude ali grizal v sadne sirupe ali sadne sokove in da otroku pred spanjem ne ponujajte ničesar sladkega. Za preprečitev kariesa starejšim otrokom z zobki ne ponujajte sladkih pijač po steklenički, predvsem pa naj ne zaspi s stekleničko, v kateri je sladka pijača.
Individualnost otroka in starševska intuicija
Vsak dojenček je drugačen in vsak ima svoj spalni ritem. V veliki večini primerov se dojenčki ponoči zbujajo, kar je povsem normalno. Razlogi so lahko različni: morda potrebujejo hrano, pijačo, nego, bližino, toplino in/ali ljubezen ali kaj drugega. Nekateri viri navajajo, da naj bi bolje spali dojenčki, ki spijo na postelji skupaj s starši, ki imajo večerno rutino, katerih večeri so umirjeni v znamenju uspavank in branja knjig.
Pomembno je zavedanje, da zgodnje uvajanje goste hrane ali omejevanje nočnega hranjenja ni vedno ključ do boljšega spanca. Starševska intuicija in poznavanje lastnega otroka sta pogosto najboljša vodila. Namesto da bi se osredotočali na doseganje "celonočnega spanja" kot na merilo uspešnega starševstva, je pomembneje razumeti otrokove potrebe in se nanje odzivati z ljubeznijo in potrpežljivostjo.
Relaxing White Noise for Babies | 12 Hours of Soothing Sleep Sound
Izkušnje in nasveti iz prakse
Pogosto se pojavljajo vprašanja o tem, ali je potrebno buditi enomesečnega dojenčka za podoj. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je to precej pogosta izkušnja. Dojenček star en mesec naj bi jedel vsake 2-4 ure. Če izpusti en obrok, bo zamujeno verjetno nadomestil pri naslednjem. Vnos hrane lahko ocenimo tudi s štetjem pleničk; če vaš dojenček zmoči šest ali več pleničk na dan, potem verjetno prejema dovolj hranil. Pogostost izločanja blata se sicer razlikuje od dojenčka do dojenčka. Če otrok sledi tem splošnim vzorcem, je odziven, čuječ in kaže voljo do hranjenja (kadar je buden) ter enakomerno pridobiva težo, potem je z njim po vsej verjetnosti vse v redu. Dojenčkov spalni in prehranjevalni ritem se bo spreminjal, ko bo postajal bolj dovzeten za dan in noč. Lahko se zgodi, da dojenčku en teden ne bo preveč do dojenja, spet drugi teden pa se bo lačen zbujal na vsaki dve uri. Taka raznolikost je normalna. Sčasoma se boste s svojim otrokom bolje spoznali in našli urnik, ki se vam bo zdel primeren.
Nekatere matere izražajo skrb, ker se njihovi skoraj šestmesečni dojenčki še dojijo ponoči, večkrat na 2 uri, včasih celo na uro. V nasprotju s posameznimi literarnimi viri, ki navajajo, da naj bi se dojenček po tretjem mesecu starosti ne dojil več ponoči, strokovnjaki poudarjajo, da so otroci različni. Nekdo spi kmalu celo noč, drugi hlastajo po mleku ponoči še pri letu ali dlje. Poznamo primere, ko so se otroci ponoči dojili še pri 30 mesecih, družini pa je to ustrezalo. Pomembno je, da starši ravnajo tako, kot ustreza njim in njihovi družini. Otrok potrebuje tudi bližino, varnost, ne le dojenje kot hranjenje.
Vpliv refluksa, zob in drugih dejavnikov
V nekaterih primerih lahko pogosto nočno zbujanje in hranjenje povezujemo z gastroezofagealnim refluksom. V takih primerih lahko pediater predpiše zdravila in svetuje specifične ukrepe, kot je dvignjeno vzglavje ali pokončna lega po obroku. Tudi težave z prebavo ali napenjanje lahko povzročijo nočno nemirnost.
Izraščanje zobkov je še en pogost razlog za nočno zbujanje in nemirnost dojenčkov. Medtem ko lahko izraščanje enega zoba povzroči le nekoliko bolj nemirno noč, pa izraščanje več zobkov naenkrat lahko privede do resnih težav, kot so vročina, driska, neprijeten vonj blata in izredno pogosto previjanje. V takih obdobjih otrokom pogosto pomaga hladno grizalo, masaža dlesni ali pa nošenje in cartanje.
Razumevanje otrokovega spanca: Ključ do miru
Pomembno je razumeti, da dojenčki ne spijo kot odrasli. Njihov spalni cikel je krajši in bolj plitev. Novorojenčkovo dihanje še ni povsem zrelo in s pogostejšim prebujanjem se pravzaprav varuje, da med enim in drugim vdihom ne bi minilo preveč časa. Torej je zanj v bistvu zdravo, da ne spi v kosu 10 ali 12 ur.
Ideja, da bi že šestmesečnik moral prespati noč, je pogosto povezana s prehrambeno industrijo, ki v isti sapi prodaja kašice za boljše spanje. Starši, katerih otrok "dobro" spi, so v naši družbi pogosto dojeti kot uspešni, kar ustvarja velik pritisk. Namesto tega je bolj koristno zavedanje, da se dojenčki prebujajo, ker je to naravno, in da jim nudimo bližino in varnost. V prvih štirih mesecih otroku ne moremo vzpostaviti napačnih spalnih asociacij. Kasneje pa lahko te asociacije počasi in nežno zamenjujemo, če si tega res želimo in menimo, da je to potrebno.
Dojenje ni vedno odgovor na vsako nočno zbujanje. Dojenčki se prebujajo iz različnih razlogov, ne le zaradi lakote. Včasih je dovolj, da jih malo pocartamo ali jim ponudimo vodo. Če pa otrok na primer zavrača dnevno dojenje, ker je preveč stimuliran, je lahko tudi to vzrok za pogostejše nočno zbujanje.
Zaključek: Sprejemanje in prilagajanje
Zbujanje, dojenje in skrb za dojenčka ponoči je kompleksna zadeva, v kateri ni enostavnih rešitev. Vsi starši si želimo, da bi otroci dobro spali, a mnogi pri tem počnejo klasične napake, ki izhajajo iz nerealnih pričakovanj. Namesto da bi se obremenjevali z družbenimi pritiski in primerjavami, se je bolje osredotočiti na potrebe svojega otroka in svoje družine. Z dovolj dnevnega spanca, ko spi otrok, bomo lažje prenesli tudi nočna zbujanja. S skupnim spanjem (vsaj v istem prostoru) je napora ponoči manj. Dojenje je več kot le hranjenje; je tudi tolažba, povezava z mamico, varnost. Zato je pomembno, da se starši odločajo na podlagi tega, kar ustreza njim in njihovemu otroku, ter da sprejemajo individualnost vsakega malčka.