Nosečnost je obdobje izjemnega pomena, ko se bodoče mamice še posebej posvečajo svojemu zdravju in prehrani, saj vsaka zaužita hrana vpliva tako na njihovo dobro počutje kot na razvoj otroka. Med raznolikim sadjem, ki s svojo sladko aromo in osvežujočim vonjem privablja k rednemu uživanju, izstopajo jagode. Vprašanje, ali so jagode v nosečnosti varen in koristen dodatek k jedilniku, je pogosto predmet razprav. Čeprav je stara modrost, da mora nosečnica "jesti za dva", že zdavnaj ovržena, je skrb za zadosten vnos hranil ključna. Dojenček ne potrebuje toliko energije, kolikor potrebuje predvsem vitamine, minerale in druga hranila, ob prisotnosti katerih se bodo lahko pravilno razvili vsi organi. Med nosečnostjo je treba povečati vnos hranil, ne pa tudi kaloričnost živil, ki jih uživamo. Osnova je vedno zdrava in raznolika prehrana, ki naj temelji na zdravo pripravljenih obrokih iz stročnic, polnovrednih žitaric, zelenjave, sadja, oreščkov, semen in drugih naravnih rastlinskih živil. Ta namreč vsebujejo največ vitaminov, mineralov, antioksidantov, vlaknin in protivnetno delujočih hranil, ki ne koristijo le dojenčku, temveč preprečujejo tudi utrujenost in izčrpanost pri mamici.
Hranilna vrednost jagod: Zakaj so tako cenjene?
Jagode so resnično bogate s hranili, ki so še posebej pomembna v času nosečnosti. Med minerali v jagodah prednjačijo kalij, kalcij, železo, cink, mangan in baker, pohvalijo pa se še s kar nekaj mikroelementi. Kar zadeva vitamine, so jagode bogate z betakarotenom, B1, B2, folno kislino in vitaminom C. Vsebujejo dvakrat več vitamina C kot limone, kar je izjemno pomembno za krepitev imunskega sistema nosečnice in za podporo absorpciji železa, s čimer prispevajo k preprečevanju anemije, ki je v nosečnosti precej pogosta. Folna kislina je še ena ključna sestavina jagod, bistvena za pravilen razvoj živčnega sistema otroka. Zadosten vnos folne kisline lahko pomaga zmanjšati tveganje za prirojene napake, kot je na primer razcep hrbtenice. Poleg tega jagode vsebujejo vlaknine, ki podpirajo prebavo in lahko pomagajo pri težavah z zaprtjem, ki so v nosečnosti pogoste zaradi hormonskih sprememb. Jagode so znane po svojih razstrupljevalnih učinkih, urejajo presnovo, pomagajo okrepiti imunski sistem, uravnavajo prebavo, koristijo jetrom in ledvicam, priporočljive pa so tudi pri artritisu, revmi in podobnih težavah. Poleg vseh naštetih koristi, jagode vsebujejo le okoli 32 kalorij na 100 gramov, kar jih uvršča med nizkokalorične, a hranilno bogate prigrizke.
Potencialna tveganja in previdnost pri uživanju
Kljub številnim zdravstvenim koristim, ki jih jagode prinašajo, je pomembno upoštevati tudi morebitna tveganja, s katerimi se lahko soočijo nekatere bodoče mamice. Eno najpogostejših tveganj je možnost alergijske reakcije. Če je ženska v preteklosti trpela zaradi alergij na jagode ali pa ima nekdo v njeni družini občutljivost na njih, mora biti pri njihovem uživanju previdna. Alergija na jagode se lahko pokaže s srbenjem, izpuščajem, oteklino ali celo težavami z dihanjem. V takšnih primerih je priporočljivo, da se nosečnica pred uživanjem jagod posvetuje s svojim zdravnikom.
Drugo možno tveganje predstavlja vsebnost pesticidov. Jagode sodijo med pridelke, ki so pogosto kemično obdelani, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje noseče ženske in ploda. Zato je priporočljivo izbrati jagode iz ekološkega kmetijstva ali pa jih pred uporabo zelo temeljito oprati. Če sadje in zelenjavo pred uporabo samo splaknemo pod tekočo vodo, najbrž ne odstranimo vsega, kar zahteva higiena prehrane. Če pa poskrbimo za pravilno čiščenje, bomo odstranili do 90 % ostankov pesticidov in celo kopico drugih zadev, ki nam kaj lahko pokvarijo tek, če pomislimo nanje. Nevarnost za zdravje pomenijo med drugim deli žuželk, ostanki umetnih gnojil in bakterije, na primer salmonele, E. coli. Priporočljivo je jagode in drugo sadje ter zelenjavo oprati v hladni ali mlačni vodi z dodatkom sode bikarbone ali limoninega soka. Nekateri pridelki, na primer jabolka in kumare, so zaščiteni z voščeno prevleko. Ta lahko vsebuje fungicidne dodatke (proti glivicam), zato povoščena živila pred uporabo raje olupimo.
Kislost jagod lahko pri nekaterih nosečnicah povzroči neprijetno zgago. Ženske, ki so že pred nosečnostjo trpele zaradi refluksa, lahko opazijo poslabšanje simptomov po uživanju večje količine tega sadja.
Prehranske smernice za nosečnice: Splošni nasveti
Zdrava prehrana nosečnice vpliva na zdravo rast in razvoj plodu. Stara ljudska reka "noseča ženska mora jesti za dva" in "vsaka nosečnost stane žensko en zob" danes le delno držita. V začetku nosečnosti so plodove potrebe tako majhne, da jih pri dobro prehranjeni nosečnici lahko celo zanemarimo. Seveda pa to ne drži v drugi in tretji tretjini nosečnosti. Pri slabši prehranjenosti nosečnice ali če nosečnica kake snovi v dnevni prehrani ne dobi dovolj, si plod to snov vzame iz njenega telesa: npr. kalcij iz kosti ali zobovja, železo iz krvi. Zato je prav, da se nosečnost načrtuje in se tako bodoča mamica tudi v prehranskem smislu pripravi nanjo. Uravnotežena prehrana varuje pred nastankom deficitarnih bolezni.
Tako pri nosečnici ne sme priti do pomanjkanja beljakovin. Priporočen povprečen vnos beljakovin na kg telesne mase na dan je 0,8 g; govora je seveda o visokovrednih beljakovinah, ki so v mesu, mleku, jajcih, ribah. Za izkoristek beljakovin je pomembno, da nosečnica zaužije hrano primerne energijske vrednosti. Za celotno obdobje nosečnosti je po novejših raziskavah dodatno potrebnih 300 MJ (71700 kcal). Te potrebe je priporočljivo enakomerno pokrivati skozi vso nosečnost z dodatnim uživanjem 200-250-300 kcal/dan. Energijske potrebe se zvišujejo z dolžino nosečnosti in naj jih pretežno pokrivajo kompleksni ogljikovi hidrati (ne pa maščobe in sladkorji). Telesna teža v nosečnosti se naj poveča le za 12,5-13 kg.
Poleg mesa naj nosečnica uživa še delno posneto mleko in mlečne izdelke iz posnetega ali delno posnetega mleka, jajca in jajčne izdelke, ker bo poleg visokovrednih beljakovin zaužila še določene minerale in vitamine. Prav je, da nosečnica zaužije vsaj 600-800 g sadja in zelenjave skupaj na dan. Sadje in zelenjava dajeta organizmu veliko prehranskih vlaknin, ki dobro urejajo prebavo ter vplivajo na absorpcijo energijskih in najpomembnejših hranil iz črevesja. Obenem sta bogat vir vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki jih nosečnica še kako potrebuje za ohranjanje svojega zdravja in za zdrav razvoj otroka. Sadje in zelenjava naj bosta iz neposredne domače okolice in - če je le mogoče - eko pridelave. Nosečnica naj uživa sadje in zelenjavo tako v termično obdelani kot v presni obliki. Presno živilo namreč zagotovi več vitaminov.
V nosečnosti ne sme priti do pomanjkanja folne kisline, ker se lahko otrok rodi s hudo deformacijo; folna kislina je topna v vodi in jo termična obdelava uniči. Pomanjkanje folne kisline v nosečnosti je kar pogosto, ker se potrebe po tem vitaminu v nosečnosti zelo povečajo. Za nosečnico so pomembni tudi v maščobah topni vitamini: A, D, E in K. V prehrani nosečnice je pomembno, da le-ta vsebuje čim manj dodane kuhinjske soli.
Obroki hrane v dnevnem jedilniku nosečnice morajo biti enakomerno porazdeljeni čez dan. Priporočamo 4-6 obrokov na dan. Ne smejo biti preobilni, da ne bi povzročili neprijetnega tiščanja. Vsak glavni obrok (zajtrk, kosilo, večerja) mora vsebovati sadje in primerno količino zelenjave ali, še bolje, oboje skupaj. Previdnost priporočamo tudi pri uporabi začimb in zelišč. V nosečnosti so neprimerne ostre začimbe in zelišča. Pekoče začimbe, kot so čili, feferoni, pekoča paprika, poper in vsi podobni sorodniki, v nosečnosti niso priporočljivi. Vzrok za to je preprosto to, da dražijo sluznico in lahko nosečnici povzročijo hudo zgago in prebavne motnje. Nekatera zelišča, kot sta žajbelj in meta, lahko vsebujejo eterična olja, ki lahko otroku škodijo in jih seveda ne priporočajo za uporabo tekom nosečnosti. Med malo manj znane začimbe, za katere je priporočljivo, da se jih nosečnice izogibajo, so tudi ognjič, sivka, timijan, šentjanževka in cimet.
Optimalno količino hranil naj nosečnica poskuša zaužiti iz zdrave, uravnotežene, raznovrstne in zdravo pripravljene hrane. Prehranska dopolnila naj se uvedejo izrecno le na priporočilo ginekologa - nikoli ne na lastno pest! Na podlagi krvnih analiz se bo ginekolog odločil za potrebnost in vrsto dopolnila, nosečnica pa se mora držati priporočenega odmerka; prav gotovo bodo škodljiva ob nepravilnem, previsokem doziranju in ob istočasnem jemanju več različnih.
Mnenja strokovnjakov in izkušnje
Na forumu ABC ginekologije in porodništva na spletni strani Med.Over.Net je zaskrbljeno nosečnico zanimalo, kako alergena hrana vpliva na nosečnost. Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, odgovarja, da je veliko odvisno od tega, koliko je kdo na takšno hrano občutljiv. "Prehranska alergija je izraz za imunski odziv na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna kot škodljivo. Ocenjeno je, da je vsaj na eno živilo alergičnih med 2 in 10 % ljudi. Delež ljudi s prehransko alergijo v zadnjih desetletjih narašča. Prehranske alergije so pogostejše pri otrocih kot pri odraslih," piše nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si.
Nekateri strokovnjaki zagovarjajo teorijo, da je med nosečnostjo celo edina priložnost, da otrok varno pride v stik z potencialnimi alergeni in dobi "oborožitev" proti njim. Odpovedovanje vsem možnim latentnim alergenom (čeprav si zdrava oseba) z namenom, da otrok ne bi razvil alergije, je po mnenju nekaterih strokovnjakov zmotno. Pravzaprav je tako, da če se otrok med vso nosečnostjo in še celo prvo leto življenja ne sreča z neko snovjo, je veliko večja možnost, da bo kasneje, ko se bo končno z njo srečal, nanjo razvil alergijo, saj je organizem ne prepozna in nanjo reagira kot na tujo, neznano snov. Po nekih raziskavah je ravno to, da so nosečnicam prepovedovali jesti določeno hrano in da dojenčki začenjajo jesti nekatere izdelke šele zelo pozno, privedlo do stanja, kakršno je danes: vedno več alergij. Namesto, da bi bilo boljše, je slabše.
Na drugi strani pa obstajajo tudi mnenja, da če imaš hudo družinsko obremenitev z alergijami, morda otroka, ki je hud alergik, potem se res že v nosečnosti (predvsem pa v času dojenja) svetuje izogibanje močno alergogeni hrani, kar jagode so. V takšnih primerih je dobro, da se nosečnica posvetuje z otrokovim pediatrom.
Kdaj in kako uživati jagode v nosečnosti?
Če nosečnica ni alergična na jagode in v družini ni znane zgodovine alergij, jih seveda lahko uživa. Pomembno je, da posluša svoje telo in spremlja, kako nanj reagira. Jagode lahko je sama kot zdrav prigrizek ali pa jih doda različnim jedem. Odlično se ujamejo z mlečnimi izdelki, na primer v jogurtu, kefirju ali skuti, kjer njihova naravna kislost prijetno dopolnjuje nežni okus mlečnih proizvodov. Lahko si jih preprosto nareže na krožnik, si jih posuje s sladkorjem, jih je z jogurtom ali smetano. Pripravi si lahko jagodni džem ali pa omako iz jagod, s katero prelije sladoled.
Pri nakupu jagod je priporočljivo izbrati najbolj sveže, idealno sezonske plodove, saj ravno ti vsebujejo največ hranil in imajo najboljši okus. Jagode, ki jih lahko kupite izven sezone, so pogosto močno onesnažene s pesticidi. Pri dolgotrajnem skladiščenju se namreč močno poslabša okus, dragocene hranilne snovi, kot sta folna kislina in vitamin C, pa se porazgubijo. Žal so tudi zelo dovzetne za plesen. Ker nimajo lupine, lahko spore plesni hitro prodrejo v meso in se hitro razširijo. Zato ni dovolj, da takšno jagodo le obrežete.
Zaključek
Jagode so lahko v nosečnosti zdrav in okusen popestritev jedilnika, če jih uživamo preudarno in v zmernih količinah. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C, folne kisline in vlaknin prinašajo številne zdravstvene koristi, ki lahko pozitivno vplivajo na potek nosečnosti in razvoj ploda. Vsaka nosečnost je edinstvena in vsaka ženska ima različne potrebe, zato je vedno dobro poslušati svoje telo in v primeru dvomov spremembe v prehrani posvetovati z zdravnikom. Če jagode ne povzročajo nobenih težav, so lahko ne le okusen, temveč tudi zdrav del nosečniškega jedilnika. Pomembno je, da se nosečnica osredotoči na uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki vključuje širok spekter hranilnih živil, ter da se z zdravnikom posvetuje o morebitnih vprašanjih ali skrbeh glede prehrane med nosečnostjo.