Prihod novega družinskega člana je eden najbolj čustvenih in prelomnih trenutkov v življenju posameznika in para. Medtem ko se bodoči starši pripravljajo na nakup vozička, urejanje otroške sobe in izbiro imena, pa se v ozadju neizogibno odvija tudi manj romantičen, a ključen proces - urejanje birokracije. Slovenska zakonodaja je na področju družinske politike precej darežljiva in ponuja širok spekter pravic ter finančnih nadomestil, ki so namenjena socialni varnosti družine v tem občutljivem obdobju. Razumevanje teh pravic ni pomembno le zato, da veste, koliko časa boste lahko preživeli s svojim otrokom, temveč tudi zato, da si zagotovite finančno stabilnost, ki je ob povečanju družine še kako pomembna. V zadnjih letih je Slovenija močno spodbudila aktivno vključevanje očetov v nego otroka že od prvega dne, kar se odraža v novih zakonodajnih rešitvah in večji fleksibilnosti pri izrabi dopustov.
Materinski dopust: Temelj za prvo obdobje z novorojenčkom
Prva pravica, s katero se sreča nosečnica, je materinski dopust. Ta je prvenstveno namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po rojstvu, pa tudi zaščiti zdravja matere. Materinski dopust traja 105 dni. Ključno je vedeti, da mora nastopiti 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov.
V času materinskega dopusta materi pripada materinsko nadomestilo. To je eno redkih nadomestil, ki je v celoti, torej 100-odstotno, krito glede na osnovo. Osnova za izračun se določi na podlagi povprečja osnov, od katerih so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, kar pomeni, da je v celoti vezano na predhodno plačane prispevke.
Očetovski dopust: Spodbujanje očetovske vloge
Slovenija v zadnjih letih močno spodbuja aktivno vključevanje očetov v nego otroka že od prvega dne. Očetovski dopust je namenjen temu, da oče sodeluje pri negi novorojenčka in pomaga materi. Oče je upravičen do 15 koledarskih dni očetovskega dopusta, izkoristiti pa ga mora do otrokovega tretjega meseca starosti. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti.
Tako kot pri materinskem, tudi za čas očetovskega dopusta država zagotavlja 100-odstotno nadomestilo plače. Očetje morajo biti pozorni na to, da pravica ni prenosljiva. Če oče teh dni ne izkoristi, propadejo in jih ne more prenesti na mater ali izkoristiti kasneje. Posamezni očetje lahko očetovski dopust koristijo tudi po dnevih, kar znaša 70 odstotkov koledarskih dni, kar je 11 delovnih dni.
Starševski dopust: Fleksibilnost za oba starša
Po izteku materinskega dopusta nastopi starševski dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka. Po novi zakonodaji, ki je stopila v veljavo v letu 2023 in velja tudi sedaj, ima vsak od staršev pravico do 160 dni starševskega dopusta (skupaj 320 dni), pri čemer je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. V praksi to pomeni, da če želi mati ostati z otrokom doma čim dlje, lahko izkoristi svojih 160 dni in še do 100 dni, ki ji jih prenese oče. Vendar pa mora oče svojih 60 neprenosljivih dni izkoristiti sam, sicer ti dnevi propadejo. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.
Vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najkasneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Pisni dogovor mora jasno določiti obdobje, ko ga bo kateri izmed staršev koristil, s tem dogovorom pa morata seznaniti tudi delodajalca.
Višina starševskega nadomestila prav tako znaša 100 % osnove, vendar je tu, za razliko od materinskega nadomestila, določena zgornja meja izplačila. Ta je navzgor omejena na 2,5-kratnik povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun starševskega nadomestila je enaka kot pri materinskem in očetovskem nadomestilu.
Neizkoriščen del neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izkoristi najkasneje do osmega leta starosti otroka. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje dopusta se v primeru delne odsotnosti ne podaljša.
Dodatni dnevi dopusta in posebne situacije
Starševski dopust se lahko podaljša v več primerih:
- Ob rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni.
- Ob rojstvu več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
- Ob rojstvu nedonošenčka - za toliko dni, kolPosvojitelji in rejniki imajo pravico do starševskega dopusta v različnih obsegih in trajanju, odvisno od starosti otroka in okoliščin. V primeru, da se ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, otrok pa še ni dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. V tem primeru je potrebno vlogo oddati najkasneje do 18. meseca otrokove starosti.
Pomoč ob rojstvu otroka in otroški dodatek
Poleg nadomestil, ki nadomeščajo izpad plače, država vsaki družini ob rojstvu nameni tudi enkratni denarni prejemek, imenovan pomoč ob rojstvu otroka. Namen tega sredstva je nakup opreme in potrebščin za novorojenčka (plenice, oblačila, voziček). To pravico lahko uveljavlja mati ali oče. Vlogo je mogoče oddati že med nosečnostjo na CSD, kar je priporočljivo, saj se tako sredstva nakažejo kmalu po rojstvu, ko so stroški najvišji. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.
Za razliko od zgoraj naštetih pravic, ki pripadajo vsem zavarovanim staršem neodvisno od premoženja, je otroški dodatek socialni prejemek, ki je odvisen od dohodkov družine. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. CSD izračuna povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Nižji kot je dohodek na člana, višji je otroški dodatek. Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
Krajši delovni čas in druge pravice
Mnogi starši ne vedo, da jim zakonodaja omogoča mehak prehod nazaj na trg dela. Eden od staršev ima pravico, da dela s krajšim delovnim časom (npr. 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko) do otrokovega dopolnjenega tretjega leta starosti. Ključna prednost te pravice je, da vam delodajalec izplačuje plačo za dejansko opravljene ure, prispevke za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa pa krije država. To pomeni, da vam teče polna pokojninska doba, čeprav fizično delate manj. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko.
Mati, ki je zaposlena za polni delovni čas, pripada na podlagi potrdila specialista pediatra odmor za dojenje do 18. meseca starosti otroka. Ta odmor traja najmanj eno uro dnevno.
V primeru, da niste zavarovani za starševsko varstvo (nimate zaposlitve ali s.p.), vam pripada starševski dodatek. To je mesečni prejemek, ki se izplačuje enako dolgo, kot trajata materinski in starševski dopust, in znaša 465,34 evrov mesečno. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Administrativni postopki in nasveti
Postopki na Centrih za socialno delo so danes precej poenostavljeni, večino vlog pa je mogoče oddati tudi elektronsko preko portala eUprava, kar vam prihrani čas in čakanje v vrstah. Svetujemo vam, da si dokumentacijo uredite pravočasno, približno dva meseca pred pričakovanim naraščajem. Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so stopile v veljavo s 1. aprilom 2023, veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po tem datumu.
Poznavanje pravic in ugodnosti je prvi korak k temu, da se v starševstvo podate brez nepotrebnih finančnih skrbi. Naloga države je, da ustvari ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter da zagotavlja varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok.
tags: #starsevski #dopust #v #kateri #m