V Sloveniji so se v zadnjih letih zgodili primeri smrti dojenčkov, ki so sprožili javno ogorčenje in pravne postopke. Ti primeri, ki segajo od porodnih zapletov do smrti zaradi zanemarjanja, osvetljujejo ranljivost najmlajših in kompleksnost zdravstvenega sistema ter pravosodja pri obravnavi takšnih tragedij. Članek podrobno preučuje več ključnih primerov, vključno s tistimi iz Splošne bolnišnice Jesenice in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ter raziskuje pravne, etične in sistemske vidike, povezane s temi dogodki.
Smrt dojenčka pri porodu v Splošni bolnišnici Jesenice
Eden od primerov, ki je prišel pod drobnogled javnosti, je smrt dojenčka julija 2013 med porodom v Splošni bolnišnici Jesenice. Tožilstvo je specialistu ginekologu Dragu Sredanoviču očitalo premalo skrbno vodenje poroda in neustrezno spremljanje CTG-zapisa, kar naj bi preprečilo pravočasno odločitev za carski rez. Posledično je otrok med porodom umrl, Sredanovič pa je bil obtožen malomarnega zdravljenja.
Sredanovič je dogodek obžaloval in s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde. Sodnica Marjeta Dvornik je na predobravnavnem naroku izrekla kazensko sankcijo - eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let, čeprav je zagrožena kazen do petih let zapora. Pri odločitvi je sodnica upoštevala njegovo predhodno nekaznovanost in dolgoletno kariero, vključno s funkcijo predstojnika ginekološko-porodniške službe v bolnišnici. Ključno vlogo pri omilitvi kazni je imelo priznanje krivde in obžalovanje dejanja s strani obdolženega zdravnika. Njegov zagovornik Boris Grobelnik je poudaril, da se lahko napake pri vsakodnevnem delu zgodijo, vendar so bile v tem primeru žal usodne.
Starša umrlega otroka sta vložila dva premoženjskopravna zahtevka. Prvi, v višini 1.900 evrov, se je nanašal na stroške ob smrti otroka, drugi, v skupni višini 8.000 evrov, pa je bil namenjen povrnitvi duševnih bolečin ob izgubi otroka ter fizičnih težav porodnice. Sodnica je starše glede teh zahtevkov napotila na pravdo, medtem ko je zagovornik pojasnil, da je bilo vprašanje rešeno preko zavarovalnice. Sredanovič kljub medializaciji primera ni želel komentirati odločitve sodišča, a je potrdil, da postopek ne vpliva na njegovo zdravniško licenco. Kljub dogodku ostaja zaposlen v jeseniški bolnišnici, kjer velja za dobrega zdravnika.
V poletnih mesecih leta 2013 je jeseniška bolnišnica sicer obravnavala štiri zaplete na porodniškem oddelku. Poleg smrti otroka med porodom sta se zgodili še dve smrti otroka v maternici pred prihodom v porodnišnico ter smrt novorojenčka, ki je umrl pet dni po premestitvi v ljubljanski klinični center. Bolnišnica je v odziv na te dogodke oblikovala komisijo zdravstvenih strokovnjakov, ki je ugotovila, da so ekipe zdravstvenega osebja delovale skrbno in v skladu z veljavno klinično prakso. Priporočili so razvoj in oblikovanje določenih kliničnih poti v porodništvu, z namenom izboljšanja zaznavanja in preprečevanja nevarnih dogodkov v prihodnosti.
Zapleti na otroški kardiologiji v UKC Ljubljana
Drugi sklop primerov se nanaša na dogodke na otroški kardiologiji Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, kjer so se zgodili primeri smrti otrok, ki so sprožili obsežne analize in pravne postopke.
Smrt 37 dni starega dojenčka s prirojeno srčno napako
V začetku oktobra 2015 je v UKC Ljubljana umrl 37 dni star dojenček s prirojeno srčno napako. Analiza primera je pokazala, da bi bilo smrt mogoče preprečiti, če bi se zdravniki pred diagnostičnim posegom, med katerim je dojenček umrl, bolj pripravili. Analiza je izpostavila tudi sistemske težave v organizaciji dela in opremljenosti. Zaradi suma malomarnega zdravljenja je bila vložena anonimna kazenska ovadba zoper dva zdravnika s pediatrične klinike, Tomaža Podnarja in Sama Vesela. Tožilstvu so predlagali, naj zaradi prikrivanja dokazov preiskavo razširijo še na strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer.
Poročilo o analizi varnostnega zapleta je navedlo več pomanjkljivosti. Zdravnik, ki je opravljal EKG pred posegom, naj ne bi zadostno izvedel ali opisal rezultatov preiskave. Prav tako ni bil zadostno opravljen ultrazvočni pregled srca. Posledica tega naj bi bila odločitev za visoko tvegano diagnostični poseg pod anestezijo. Med pripravo na poseg, že pod anestezijo, je dojenček umrl. Poročilo je izpostavilo, da bi glede na dojenčkovo zdravstveno stanje namesto invazivnega diagnostičnega postopka lahko izvedli neinvazivni pregled na CT-aparatu, ki ne bi zahteval anestezije ali sedacije, s čimer bi se znatno znižala tveganja.
Dodatne pomanjkljivosti, ki jih je razkrila analiza, vključujejo potek diagnostičnega posega brez prisotnosti kirurga in brez ustrezne aparature za zunajtelesni krvni obtok, ki bi morala biti na voljo. Aparatura je bila nameščena šele dve uri po začetku oživljanja otroka. Pred posegom ni bil sklican konzilij zdravnikov, prav tako ni bila izvedena ocena predoperativnega stanja in tveganja. Anestezijska ekipa ni bila obveščena o spremembah na EKG in ultrazvoku, saj jih zdravniki niso prepoznali.
Poročilo je poudarilo, da v UKC Ljubljana ni stalno prisotnega kompetentnega otroškega srčnega kirurga, kar je povzročilo, da so morali ob zapletu vpoklicati kardiokirurga za odrasle. Diagnostični poseg, med katerim je dojenček umrl, v UKC Ljubljana na otrocih izvaja le eden od specialistov pediatrov, ki pa glede na mednarodna merila ne dosega zadostnega števila posegov letno za vodilnega intervencijskega kardiologa (vsaj 100 intervencij letno). Poleg tega je poseg potekal v laboratoriju, ki prostorsko ni dovolj velik za namestitev nujne medicinske opreme pri urgentnih reanimacijskih posegih. Oprema je bila prav tako problematična, saj v laboratoriju ni bilo hitro odzivnega aparata za zunajtelesni krvni obtok, ultrazvočni aparat pa je bil iztrošen in zastarel.
Zaradi omenjenega primera in na podlagi poročila o analizi varnostnega zapleta je bila vložena kazenska ovadba. Poročilo sicer ne navaja imen zdravnikov, ki naj bi bili odgovorni, anonimni prijavitelji pa so ovadili poimensko dva zdravnika. Ovadba jima očita kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja.
Otroška srca niso enaka srcem odraslih: Pediatrična kardiologija | Tečaj o srcu
V UKC Ljubljana so sicer zatrdili, da je bilo vodstvo šele nedavno seznanjeno z analizo, čeprav je bilo poročilo izdelano že julija istega leta. Poudarili so, da je bilo vodstvo primer že pred časom predalo zdravniški zbornici, ki pa junija letos ni ugotovila strokovnih pomanjkljivosti. Vendar pa je premier Miro Cerar izrazil šok in pretresenost ter pričakoval jasno poročilo in odločno ukrepanje s strani pristojnih organov.
Zdravnika s službe za kardiologijo, Tomaž Podnar in Samo Vesel, sta zanikala očitke iz analize smrti dojenčka. Podnar je poudaril, da otrok kljub morebitnim napakam ni imel možnosti za preživetje, saj je bil vzrok smrti prirojena napaka, ki se je pokazala šele pri obdukciji. Opozoril je, da pri analizi dogodka ni sodeloval in ni imel možnosti dati svojega pogleda. Podnar je tudi izpostavil, da je bil vzrok smrti kompleksna prirojena napaka, ki je bila usodna ne glede na izvedene postopke. Meni, da gre za lažno ovadbo, namenjeno njuni diskreditaciji, in da je informacija v medije prišla šele po dveh letih. Zgodbo vidi kot posledico obračuna med strokovnim direktorjem pediatrične klinike Rajkom Kendo in strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer.
Kriminalisti sicer od decembra 2015 preiskujejo sum kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja v okviru otroške kardiologije v UKC Ljubljana, vendar čakajo na poročilo nadzora zdravniške zbornice. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pozvala zdravniško zbornico k izvedbi izrednega strokovnega nadzora v primeru zdravljenja šestih otrok na pediatrični kliniki v obdobju od 2009 do 2015.
Zdravniška zbornica Slovenije je v zvezi s tem poslala vabila vodstvu ministrstva za zdravje in UKC Ljubljana na delovno srečanje, da bi ponovno preučili uresničevanje priporočil mednarodnega nadzora iz poročila o delovanju otroške srčne kirurgije. Poročilo, zaključeno 9. julija 2015, je namreč ugotovilo, da bi lahko štiri smrti otrok v programu preprečili. Zbornica je izrazila presenečenje nad sporočili o strokovnih nadzorih, ki se komunicirajo preko javnosti.
Primer smrti novorojenčka v Beli krajini
Decembra 2015 je v Beli krajini prišlo do smrti trimesečnega dojenčka, ki je umrl doma. Starša, 19-letna Romkinja in njen partner, sta bila deležna pozornosti javnosti, saj je bila mati pred tem že živela v neprimernih pogojih. Center za socialno delo Metlika ji je po smrti otroka poiskal nov dom. Policija ni ugotovila, da bi bila smrt otroka posledica kaznivega dejanja, s čimer se je strinjalo tudi Okrožno tožilstvo Novo mesto. V tem primeru ni bila podana kazenska ovadba, kazenski postopek pa ni bil uveden.
Primer smrti dojenčka zaradi podhranjenosti in zanemarjanja
Še en tragičen primer se je zgodil 9. avgusta 2011, ko je umrl desetmesečni dojenček. Sprva se je ugibalo, da je smrt posledica podhranjenosti in veganstva staršev, vendar se je izkazalo, da je bil vzrok obsežna pljučnica in posledične komplikacije. Kljub temu je podatek o podhranjenosti otroka, ki je tehtal le dobrih 3600 gramov, vzbudil veliko pozornost.
Kriminalisti so preiskali razmere v družini, kjer je bilo še pet otrok, zadeva pa se je znašla tudi v pristojnosti centra za socialno delo. Po končani preiskavi sta bila starša kazensko ovadena zaradi suma zanemarjanja otroka in surovega ravnanja. Tožilstvo je vložilo zahtevo za preiskavo, ki je bila uvedena junija 2013 in zaključena junija 2014. Med postopkom je sodišče več kot pol leta čakalo na izvedenska mnenja medicinske stroke.
Avgusta 2014 je tožilstvo vložilo obtožbo zaradi utemeljenega suma povzročitve smrti iz malomarnosti, saj naj bi starši dojenčka kljub izraziti podhranjenosti, težavam z dihanjem in splošnemu slabemu stanju niso odpeljali k zdravniku. Obtoženi so bili tudi petih kaznivih dejanj zanemarjanja otroka in surovega ravnanja glede ostalih otrok. Očitek zanemarjanja je temeljil na dejstvu, da otroci niso imeli izbranega pediatra, niso bili deležni sistematskih pregledov in obveznih cepljenj, ter da jim niso zagotovili ustrezne in uravnotežene prehrane. Posledično so imeli otroci vrsto zdravstvenih težav, vključno z osteoporozo, nizkimi vrednostmi železa, zastojem v rasti, eden od otrok pa je bil izrazito podhranjen in je imel hude spremembe v možganih zaradi pomanjkanja vitamina B12.
Po več let trajajočih sodnih postopkih sta starša s tožilstvom sklenila sporazum o priznanju krivde. Novomeško okrožno sodišče je sporazum sprejelo in jima izreklo po deset mesecev zapora za povzročitev smrti iz malomarnosti ter po tri mesece zapora za vsako od petih kaznivih dejanj zanemarjanja otroka in surovega ravnanja.
Sistemske težave in prihodnost
Primeri smrti dojenčkov v Sloveniji osvetljujejo ne le posamezne napake, temveč tudi globlje sistemske težave v zdravstvenem sistemu in socialnem varstvu. Pomanjkanje usposobljenega kadra, zastarela oprema, organizacijske pomanjkljivosti in počasni pravni postopki predstavljajo resne izzive. Opozarjanje na nevarni dogodki in njihovo sporočanje pristojnim institucijam so ključni za izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva.
Potrebno je nadaljnje izboljšanje kliničnih poti v porodništvu in otroški kardiologiji, zagotavljanje ustrezne opreme in usposabljanja za zdravstveno osebje ter učinkovitejše sodelovanje med različnimi institucijami, vključno z zdravniško zbornico, ministrstvom za zdravje in policijo. Samo s celovitim pristopom in stalnim nadzorom je mogoče zmanjšati tveganje za podobne tragedije v prihodnosti in zagotoviti najvišjo možno raven varnosti za najranljivejše člane naše družbe.
tags: #slovenska #zakonca #dojencek #umrl #klistiranje #clanek