Navezanost med mamo in otrokom se začne že v nosečnosti. Ko mama začuti plodove prve gibe, se vez med njo in otrokom še bolj poglobi, postane močnejša. To je popolnoma naraven proces. Vse bolj ko se bliža termin poroda, vse bolj mama pričakuje in komaj čaka, da zagleda bitjece, ki ga je celih devet mesecev nosila v svojem telesu. Kaj pa očka? Seveda tudi očetje nestrpno pričakujejo novega družinskega člana in se ga veselijo. Vendar morajo mame razumeti, da očetje na to dogajanje gledajo iz popolnoma drugačnega zornega kota kot me.
Prvo tromesečje nosečnosti: Zmeda in nejasnost
V prvi tretjini nosečnosti očetom ponavadi popolnoma nič ni jasno, kaj se dogaja z njihovo ženo ali partnerko. Kot prvo, jim dejstvo, da je njihova najdražja noseča, še ni prišlo v podzavest, saj se nikjer še nič ne opazi. Poleg tega pa je ženska ves čas sitna, zoprna, jokava, ji je slabo ali celo bruha. Ubogi očetje so popolnoma zmedeni in nič jim ni jasno. Zanje je to obdobje zaznamovano z neznanimi spremembami v obnašanju partnerke, ki jih ne morejo razumeti ali predvideti. Ne čutijo še neposredne povezave z nerojenim otrokom, saj se zanj še ne zavedajo v celoti. Informacije o nosečnosti so pogosto abstraktne, medtem ko so fizične in čustvene spremembe partnerke zelo otipljive.
Drugo tromesečje nosečnosti: Zavedanje in prva povezava
V drugi tretjini nosečnosti se stanje nekoliko umiri in normalizira. Ker se pričenja bočiti trebušček, se tudi očetje že bolj začnejo zavedati dogajanja in situacije. Še posebej, ko z roko preko maminega trebuha prvič začutijo plodove gibe. Vsekakor pa, ko na ultrazvočnem pregledu zagledajo obrise ploda na ekranu, jim zadeva postane popolnoma jasna. Ultrazvok predstavlja ključni trenutek, ko se očetova povezava z nerojenim otrokom močno okrepi. Videnje otroka na zaslonu ga spremeni iz abstraktne ideje v resnično bitje. Gibi, ki jih začutijo skozi materin trebuh, dodatno potrdijo njegovo prisotnost in živahnost. To obdobje je zanje prehod iz pasivnega opazovalca v bolj aktivnega udeleženca nosečniškega procesa.
Tretje tromesečje nosečnosti: Nestrpno pričakovanje
V zadnji tretjini nosečnosti se očetje res že težko izognejo dejstvu, da bo na svet kmalu prijokal nov družinski član. Mame jih okupirajo iz vseh strani (nakupovanje otroške opreme, šola za starše, vedno večji mamin trebušček, …). Tudi očetje sami že zelo težko pričakujejo trenutek, ko bosta skupaj s svojo partnerko, ženo zagledala svojega novorojenčka. Vse več informacij, priprav in pogovorov o prihajajočem otroku krepi pričakovanje in vznemirjenje. Očetje se vse bolj vključujejo v praktične priprave, kar jih še bolj poveže z novo vlogo.
Porod: Nepogrešljiv sopotnik
Ko nastopi čas poroda, sploh ni več vprašanje, ali bo očka pri porodu prisoten ali ne. To je v današnjih časih nekaj čisto običajnega. Večina očetov z veseljem prisostvuje pri rojstvu in z velikim ponosom prerežejo popkovnico. Po rojstvu otroka se za družino prične popolnoma drugačno življenje, še posebej če je to prvi otrok. Prisotnost očeta pri porodu je pomembna ne le za partnerko, ki dobi potrebno podporo, temveč tudi za očeta, saj mu omogoča neposredno doživetje rojstva lastnega otroka. Ta izkušnja je globoko čustvena in krepi očetovo navezanost.
Doma: Skupno vstopanje v novo vlogo
Po rojstvu in tudi po prihodu domov iz porodnišnice, je ponavadi mama tista, ki prevzame skrb nad novorojenčkom. Vendar je zelo pomembno, da v ta proces vključimo tudi očka in seveda tudi druge otroke, če to ni prvorojenec. Velikokrat mame zmotno mislijo, da samo one same znajo najbolje poskrbeti za otroka. Vendar je priložnost potrebno dati tudi očetom, še posebej, če očka sam pokaže pobudo za to. Verjetno se zadeve res ne bo lotil na tak način, kot bi se je vi, vendar bo verjetno enako dobro opravil. Če se nam zdi, da oče potrebuje pomoč, mu na začetku pomagajte. Mogoče bo najboljše, če za začetek nekajkrat skupaj previjeta dojenčka ali pa mu nekajkrat pokažete, kako vi to naredite. Nato pa naj oče poizkusi sam; če mu kaj ne bo šlo, mama še vedno lahko priskoči na pomoč. Na tak način lahko oče opravlja tudi druga opravila, ki jih s seboj na svet prinese novorojenček oziroma dojenček. Sodeluje lahko pri vsakodnevnem negovanju (previjanje, kopanje, preoblačenje, …), pri hranjenju, če je dojenček hranjen po steklenički, še posebej pa kasneje, ko otrok že je po žlički.
Izjema je seveda dojenje, kjer pa mame niso nadomestljive. Zelo dobro se oče in dojenček lahko povežeta preko igre. Kadar pa je mama utrujena in potrebuje malo miru ter počitka, lahko očka pelje dojenčka sam na sprehod. Pomembno je, da očeta ni strah, kaj se bo zgodilo, ko bo sam z dojenčkom in če bo slučajno začel jokati. Pri vsem tem je zelo pomembno, da mame zaupajo očetom in jih ne nadzorujejo ves čas. Vendar pa tudi očetje ne smejo biti užaljeni, če mame kdaj pripomnijo kako malenkost.
Vzgoja: Postavljanje meja in podpora
Ključno vlogo imajo očetje tudi pri vzgoji dojenčka oziroma otroka. Velikokrat se zgodi, da mama hitreje popusti raznim zvijačam svojih otrok, ki se lahko začnejo že zelo zgodaj v obdobju dojenčka, saj večino časa preživijo skupaj z njimi. Zato se hitro zgodi, da jim kakšno stvar ustrežejo samo zato, da je mir. Pri tem so res lahko v veliko pomoč očetje, ki v takih trenutkih posežejo vmes in postavijo mejo otroku in tudi mami. Pogostokrat se lahko zgodi, še posebej ko otrok postaja starejši, da za določena opravila zahteva samo mamo. To je v razvoju povsem normalno. Očetova prisotnost in doslednost pri postavljanju mej lahko otroku zagotovita občutek varnosti in stabilnosti.
Kako lepo je, ko dojenček zaspi pri očku!
FOTO: iStockphoto
Poučite se!
Že med nosečnostjo skupaj z bodočo mamico prebirajta različno literaturo o nosečnosti, porodu in dojenčku. Tako se boste počutili bolj samozavestno in se lažje znašli v obdobju, ki je pred vami. Očka boste postali tako rekoč čez noč, zato bodite pripravljeni!
Podirajte kupčke!
Dojenčki navadno po hranjenju »podirajo« kupčke. Ko bo mamica otroka podojila, ga v naročje vzemite vi. Da mu uspe iztisniti zrak iz želodčka, lahko včasih traja kar nekaj časa. Mamica se lahko v tem času posveti drugim opravilom ali pa si privošči spanec, ki ga v prvih tednih zelo potrebuje. Ta preprosta dejanja kažejo na očetovo vključenost in skrb za dobrobit tako otroka kot partnerke.
Oh, ta trebušček!
Če ima vaš dojenček trebušne krče, je očka še kako dobrodošla pomoč mamici. Nekajurni jok lahko omilite tako, da dojenčka nosite, mu masirate trebušček in mu nežno prigovarjate. Ko se bo končno umiril, bo mirno zaspal na vaših prsih. Le kaj je lepšega od tega, da se počutite koristno in pomembno?! Verjemite, kar sijali boste, ko bo mala štručka mirno spala na vaših prsih!
Verjemite, da enkrat nehajo jokati.
FOTO: iStockphoto
Previjanje in kopanje: Prvi resni pogovori
Veliko očetov rado prevzame glavno vlogo pri previjanju in kopanju. Tako z otrokom navežejo prve nežne vezi. Ta opravila so hkrati tudi očetovi prvi »resni« pogovori z dojenčkom. Nikar naj vas ne bo strah, da je vaša roka prevelika za tako majhno bitje! Očetje pogosto te stvari še bolj obvladajo. Mamici pa tako spet prihranite nekaj časa za počitek. Nežni dotiki med previjanjem in kopanjem gradijo zaupanje in povezavo med očetom in otrokom.
Skrb za starejše otroke: Ohranitev ravnovesja
Če imate doma že starejše otroke, je prihod dojenčka razlog, da jim namenite še več pozornosti. Mamica ima v prvih tednih polne roke dela z novim družinskim članom, zato se starejšim otrokom ne more posvečati toliko kot prej. S starejšim otrokom se naj zato igra očka, se z njim pogovarja, lahko vam tudi pomaga pri skrbi za dojenčka. Sorojenci se tako ne bodo počutili zapostavljene. Očetova vloga pri skrbi za starejše otroke je ključna za ohranjanje družinske harmonije in zagotavljanje, da se vsi člani družine počutijo ljubljene in cenjene.
Razvajajte mamico!
V prvih dneh z dojenčkom imajo mamice občutek, da dojijo ves dan in vso noč. Velikokrat zato »pozabijo« na hrano in pijačo, ki sta pri dojenju zelo pomembni. Tudi tu lahko na pomoč priskoči očka in ji pripravi zajtrk ali kosilo. Po vsakem dojenju ji lahko prinese kozarec tekočine. Če ji je katera hrana še posebej pri srcu, jo lahko preseneti in pripravi slastno pojedino. Skrb za potrebe matere je enako pomembna kot skrb za novorojenčka.
Likanje, pranje, čiščenje …
V prvih tednih pomagajte pri gospodinjskih opravilih.
FOTO: iStockphoto
Umazano perilo se ne skrije, ko pride dojenček. Še več ga je! Očetova naloga je, da za nekaj časa prevzame gospodinjska opravila - postane očka v krilu. Če vam ta vloga nikakor ne bo uspevala, boste morali za te stvari poskrbeti drugače. Poiščite si pomoč ali pa znižajte stroge kriterije o popolnem stanovanju in vsem, kar sodi zraven. Vključitev očeta v gospodinjska opravila zmanjšuje obremenitev matere in krepi občutek sodelovanja v paru.
Pohvalite jo!
Nenaspana in utrujena mamica je vse prej kot nasmejana, urejena ženska, ki ste jo občudovali še pred nekaj meseci. Zdaj je ves njen svet vajin dojenček. Ob »težkih« dnevih ji lahko pomagate tako, da jo pohvalite, kako dobra mama je, kako zna lepo skrbeti za otročička. Podpirajte in spodbujajte dojenje, tudi če se kdaj pojavijo težave. Besede podpore in pohvale imajo lahko velik pomen za samozavest in dobro počutje nove mamice.
Novorojenčkov videz: Naravne spremembe
Za vse starše je njihov novorojenček najlepši, toda že ob prvem srečanju boste ugotovili, da ni takšen, kot ste ga videli na fotografijah, reklamnih plakatih in v filmih. Opazili boste, da ima po telesu izpuščaje, da ima otekle prsi, spolne organe, mehko glavico, modrikasto kožo, toda to vse je naraven pojav, ki sčasoma izzveni. Razumevanje teh naravnih pojavov zmanjšuje zaskrbljenost in omogoča bolj sproščeno sprejemanje novorojenčka.
Kaj potrebuje novorojenček?
Novorojenčkovih primarnih potreb so hranjenje, spanje in nega ter skrb. Počasi spoznava, da je prišel na svet, v katerem bodo poskrbeli zanj. Dojenčki tako kot odrasli imajo svoj značaj. Nekatere lahko hranite po točno določenem urniku, takoj zaspijo, drugi pa pač za to potrebujejo več časa. Najbolje bo, da se prilagodite dojenčkovim potrebam in tako ustvarite nekakšno skupno rutino. Najpomembneje je, da se odzovete na njegove potrebe, ne glede na to, kako ste izčrpani. Slej ko prej bo tudi to obdobje minilo in otrokove zahteve se bodo spremenile.
Kaj zmore novorojenček?
Novorojenčki se še ne igrajo, ampak uživajo v tem, da raziskujejo svet okrog sebe z očmi, ušesi in telesom. Vzemite si čas za otročka in se z njim pogovarjajte. Vaš glas že tako ali tako pozna, saj ga je slišal, ko se je razvijal in rasel v maternici. Prav tako se lahko z njim veliko pogovarja tudi očka, ker mu je blizu. Dojenček vidi predmete na razdalji od 20 cm do 25 cm, zato vam predlagamo, da ga, ko ga držite v naročju, gledate od blizu. Opazoval bo vaš obraz, medtem ko ga boste vi ljubkovali, se z njim pogovarjali in mu peli. Pogovarjanje z dojenčkom, tudi če še ne razume besed, je ključno za njegov čustveni in kognitivni razvoj.
Pri treh tednih: Vzpostavljanje rutine in prva interakcija
Ko bo dojenček star tri tedne, boste že vzpostavili neko rutino spanja in prehranjevanja. Presenečeni boste sami nad sabo, kako dobro vam bo šlo od rok prepoznavanje otrokovih želja in potreb. Večkrat bo jokal, mogoče bo dlje časa pokonci, tudi približno eno uro. Opazili boste, da preučuje vaš obraz, vam prisluhne, ko govorite, in se tudi pomiri. Spuščal bo različne zvoke in tako tudi pokazal, kako je navdušen nad vašim govorjenjem. Čebljanje, blebetanje je prvi način jezikovnega izražanja. Odgovorite mu tako, kot da imata zanimivo debato, odgovarjajte in sprašujte. Na koncu dneva bo malce kaotično. Ne bo delovalo, kot da ste nekaj dosegli, saj bo vaš otroček nemiren. Poskušajte ga razumeti, težko se je izklopiti, težko je odmisliti vse, kar se zanimivega dogaja okrog njega.
Imel bo večji nadzor nad glavo in ne boste imeli več občutka, da je tako krhek, toda še vedno bo potreboval oporo med držanjem v naročju. Zgornji del telesa bo močnejši, uspelo mu bo celo dvigniti glavico. Opazoval bo premikanje svoje roke pred očmi in četudi ne bo imel popolne kontrole nad rokami, bo že imel izboljšano kontrolo nad očmi in bo gledal in gledal predmete okrog sebe.
Pri dveh mesecih: Predvidljivost in prvi nasmehi
Še vedno boste kdaj pa kdaj kaj glede dojenčka ugibali, ampak vseeno bodo njegove potrebe po spanju in prehranjevanju predvidljivejše. Počasi bodo prvi izpuščaji, otekline, ki so vas ob rojstvu presenetile, izzvenele in vaš dojenček bo videti kot model z naslovnice. Vedno znova vam bo podaril nasmešek, z vami bo vodil dolge 'pogovore' in bo čebljal v vaši prisotnosti.
Ugotovili boste, da se v družbi mame in očeta počuti odlično, malce manj pa ob tujcih. Še več in pozorneje bo opazoval vse ljudi okrog sebe. Imel bo večji nadzor nad glavo, ko ga boste pestovali. Rad ima, da ga nosite tako, da je podprt in da vidi, kaj se dogaja okrog njega. 'Pasenje kravic' bo pogostejše in pri tem bo užival. Tako bodo njegova ramena postajala močnejša in okrepil bo tudi vratne mišice za držanje glave. Zmožen se bo prekucniti s trebuha na hrbet. Prav tako zna razpreti dlan in jo tudi zapreti, skrčiti in stegniti roko. Igrače bodo postale njegov svet. Ko se mu boste nasmehnili, vam bo nasmešek vrnil. Proti koncu dneva bo več jokanja in nemirnosti, kar je lahko stresno, zato je zdaj skrajni čas, da vam na pomoč priskoči otrokov očka ali kdo drug. Če ga boste imeli ves čas ob sebi, prižetega na prsi, boste zmanjšali minute jokanja. Zdaj je čas, da dobro pogledate otrokove oči, njihova barva se bo ustalila.
Medicinski vidik: Prvi pregled novorojenčka
Mag. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec., poudarja pomen prvega pregleda novorojenčka. S tem pregledom želimo predvsem oceniti rast in razvoj malega bitja, ki še ni sposobno opisati svojih težav, hkrati pa ta pregled daje tudi osnovo za vse kasnejše preglede. Novorojenčke, pri katerih so zapleti pričakovani, recimo, zaradi materine bolezni pred nosečnostjo in med njo, prezgodnjega poroda, večplodne nosečnosti, že v nosečnosti ugotovljene prirojene napake ploda, težkega in dolgega poroda in nižje ocene po Apgarjevi, zdravnik natančno pregleda že v porodni sobi. V večini slovenskih porodnišnic, še zlasti v tistih, ki imajo naziv »novorojenčku prijazna porodnišnica«, je mama v času prvega pregleda poleg, ob otroku. Skupaj pregledamo podatke o posebnostih v družini, težavah pri njej sami pred nosečnostjo in v nosečnosti ter podatke o porodu. Pri tem iščemo dejavnike, ki bi lahko vplivali na novorojenčka. Zatem novorojenčka slečemo in pregledamo - naše početje materi sproti opisujemo in pojasnimo vsako opažanje. Na ta način razčistimo dvome glede največkrat normalnih pojavov, ki bi lahko ob materinem nepoznavanju povzročili nepotrebne skrbi in strahove po odpustu domov.
Pregled novorojenčka zahteva potrpežljivost, nežnost ter prilagodljivost v načinu pregleda. Večina donošenih novorojenčkov ob rojstvu tehta med 2,5 in 4,0 kilogrami, v dolžino meri od 45 do 55 cm in ima obseg glavice od 32,5 do 36 cm. Telesna sorazmerja so drugačna kot pri večjem otroku ali pri odraslem: glavica je velika, obraz okrogel, spodnja čeljust majhna. Trebušček je velik in okrogel, okončine pa se zdijo kratke. Koža je večinoma prekrita z mazivom - verniksom in je rožnate barve. Pri prezgodaj rojenih otrocih je koža rdeče-rožnata in jo prekrivajo nežne dlačice (lanugo), pri prenošenih je koža bledo-rožnata in se lušči. V prvih dneh novorojenčki ob joku lahko postanejo živo-rdeči ali celo pomodrijo za kratek čas, imajo modrikaste rokice in nogice. To imenujemo akrocianoza. Če jim je hladno, postane njihova koža pegasta, podobno kot marmor. Izrazita pomodrelost, bledica ali zgodnja zlatenica pa so vedno znak pomembne ogroženosti in zahtevajo takojšnjo intenzivno diagnostično obdelavo in zdravljenje. Zaradi poroda imajo novorojenčki lahko drobne podplutbe zlasti po glavici in obrazu, ki jih včasih težko ločimo od kapilarnih žilnih znamenj, ki so vidna pri skoraj treh četrtinah novorojenčkov na očesnih vekah, čelu, po nosku ter v zatilju. Ta znamenja so znana kot »štorkljina znamenja«. Zlasti pri temneje pigmentiranih novorojenčkih lahko opazimo na spodnjem delu hrbta in na ritki temnejšo modrikasto liso, ki jo imenujemo mongolska lisa. Glavica je pri tistih novorojenčkih, ki se rodijo v glavični vstavi, vsaj prve ure po rojstvu ovalna ter otekla v temenskem in zatilnem delu. To je porodna oteklina. Pri nekaterih novorojenčkih je oteklina temensko le na eni strani ali zatilno in je posledica izliva krvi pod pokostnico v času poroda. To pogosto in praviloma nenevarno porodno poškodbo imenujemo kefalhematom. Za razliko od porodne otekline izgine šele po nekaj tednih. Lobanjske kosti so lahko na vrhu glavice mehke, večinoma pa so čvrste in se lahko tudi prekrivajo. Na sprednjem delu glavice, med čelno kostjo in temenskima kostema, tipljemo različno velik mehak predel. Novorojenčki imajo v prvih dneh oči pretežno zaprte, veke pa so otekle zaradi poroda in dražečega delovanja očesnih kapljic, ki jih dobijo vsi novorojenčki takoj po rojstvu zaradi preprečevanja nevarnega gnojnega vnetja oči. Krvavitve, ki jih opazimo nad beločnico, so posledica pokanja drobnih žilic v veznici med porodom. Uhlji imajo zlasti pri nezrelih novorojenčkih še malo hrustančaste opore - lahko so štrleči ali poležani, vhod v sluhovod je lahko skoraj zakrit. Nosek novorojenčka ima nežne hodnike, ki jih pogosto delno mašijo ostanki plodovnice, sluzi ali materine krvi: da bi si očistili dihalno pot, novorojenčki kihajo. Zgornja ustnica ima na sredini sesalni mehurček, ki je videti kot žulj, a omogoča najboljše tesnenje ob dojenju. Novorojenčki v ustih večinoma nimajo zobkov, čeprav se njihov skorajšnji prihod že kaže z oteklinicami na dlesni. Jezik je velik in na ustno dno včasih vezan s kratko in debelo povezavo (frenulum). Ker ta ne ovira hranjenja, ga ne prerežemo. Vrat novorojenčka je kratek in širok. S tipanjem ocenimo, ali je prišlo med porodom do natrganja mišice obračalke glave ali zloma ključnice. Slednji nastane, ko se porajata ramici - ob stisku skozi porodno pot mehka kost poči (izkušene babice in porodničarji to včasih celo slišijo!), pokostnica z oteklino pa v nekaj dneh poskrbi, da se kost zaceli brez posledic. Zdravi novorojenčki imajo velik razpon v hitrosti in načinu dihanja, na kar vplivajo predvsem njihova budnost, gibanje in jok: večina diha s 30 do 40 vdihi v minuti. Ker je trebušna prepona glavna dihalna mišica in so medrebrne mišice ter hrustančaste povezave še šibke, zlasti ob joku lahko opazimo ugrezanje prsnice ob vdihu. Sprememba hitrosti dihanja ter znaki, kot so stokanje, dihanje z nosnimi krili in močno ugrezanje medrebrnih prostorov, pa sodijo med pomembne bolezenske znake, ki zahtevajo natančnejšo obravnavo. Srčni utrip novorojenčka je precej hitrejši kot pri odraslem (100 - 180 utripov na minuto). V prvih urah po rojstvu neredko nad srcem slišimo tudi šume, ki so posledica počasnejšega prehoda na zunajmaternični način pretakanja krvi in ki praviloma niso znak srčne napake. Trebušček novorojenčka je velik, saj so trebušne mišice ohlapne, trebušni organi, kot so jetra in vranica, pa večji kot v kasnejšem življenju in zato njihov rob zlahka zatipamo. Popkovnica, ki so jo po rojstvu pretisnili s sponko in premazali s tekočino, ki deluje protimikrobno, se suši in krči. Natančno pregledamo tudi spolovilo, ki je zaradi vpliva materinih hormonov nabreklo. Pri deklicah so povečane zlasti male sramne ustnice in ščegetavček. Pogost je tudi izcedek, ki mu po nekaj dneh lahko sledi manjša krvavitev. Dečki imajo veliko mošnjo, v kateri zatipamo kot fižol modi; pogosto je ob njih prisotna tekočina, ki kasneje izgine (vodna kila). Kožica na udu je tesna in pogosto prilepljena, zato je izvodilo sečnice včasih komaj vidno. Večina novorojenčkov izloči prvi urin med porodom ali neposredno po njem. Temu večinoma sledi obdobje, ko ne lulajo, in lahko traja tudi 24 ur. Ogledamo si in potipamo tudi novorojenčkov hrbet, zlasti njegovo simetričnost ter potek hrbtenice. Preverimo gibljivost kolkov, ki so, zaradi vpliva materinih hormonov, pogosto ohlapni. Zaradi stisnjenosti v maternici pa je, zlasti pri prenošenih novorojenčkih, gibljivost lahko omejena ali celo zavrta. Obe stanji nista povezani s prirojenim izpahom kolkov, ki se ob pregledu lahko kaže z značilnimi znaki ali pa le s povečano »izpahljivostjo« sklepa. Ob pregledu okončin smo pozorni na njihovo gibljivost: zmanjšano gibanje roke je lahko znak nalomljene ključnice, lahko pa tudi poškodbe živčnega pleteža, do katerega pride ob težkem porodu z zastojem ramen. Novorojenčki imajo zelo pogosto položajno deformacijo stopal, ki je posledica plodove lege v maternici in je večinoma prehodna in nenevarna. Materi zato pokažemo vaje za razgibavanje in jo pomirimo. Le redko so te deformacije zatrjene in zahtevajo pregled pri ortopedu ter njegovo ukrepanje. Natančno si ogledamo tudi gube na dlaneh in podplatih ter prste. Ves čas pregledovanja posameznih delov telesa smo pozorni tudi na obnašanje novorojenčka; to nam je v pomoč pri ocenjevanju zrelosti in delovanja njegovega živčevja. Zdravi donošeni novorojenčki lahko v začetku pregleda zadovoljno spijo v skrčenem položaju in se skoraj ne premaknejo, drugi se pretegujejo, nekateri pa močno jokajo, brcajo in krilijo z rokicami. Vse njihovo obnašanje ter odzivi so odvisni od stopnje budnosti. Ocenjujemo še stopnjo mišične napetosti ter izzivnost refleksov, ki so značilni za to najzgodnejše obdobje življenja. Večinoma po pregledu lahko materi zagotovimo, da je njen novorojenček videti zrel, primerno razvit in zdrav.
Ultrazvok: Očetov prvi vpogled
Vse več očetov se odloča za spremljanje bodoče mamice na pregled. Oglejte si intervju s Petro Meglič dr. med. To je ultrazvok, kjer oče prvič vidi plodek, prvič dojame, da je partnerka res noseča in ga prvič vidi, tako da je to izredno čustven ultrazvok, posebej za očeta, ki so v zadnjem času vedno bolj prisotni tudi že na prvem ultrazvoku in potem čez celo nosečnost spremljajo nosečnico pri pregledih in preiskavah. To je zelo lep ultrazvok, ker dejansko vidimo celega otročka čez zaslon. Je morfološko že precej sestavljen, ima vse bistvene organe, veliko se premika, in iz tega pogleda je izredno lep ultrazvok tudi za nosečnico, saj teh gibov še ne čuti in je za vse to nekaj lepega, da dojamejo, kako velik je, kaj se dogaja, pa še nikjer ni nič videti.
Prijavite se na e-nasvete strokovnjakov.