Danes si večina staršev ne zna predstavljati, da bi poleg vsega dela, ki ga s seboj prinese dojenček, morali vsak dan oprati, posušiti in zlikati ogromno količino umazanih bombažnih pleničk. Kakšna plenička je za otroka najboljša, se odločijo starši. Plenice, takšne in drugačne, so za večino staršev potrošni material. Še ne tako dolgo časa nazaj, so pri vsaki hiši, kjer so imeli dojenčka, na vrtu visele obešene bele bombažne plenice, ki so se sušile na svežem zraku. Mame so imele s pranjem, sušenjem in likanjem teh plenic polne roke dela. Danes pa je slika popolnoma drugačna, in še dobro da je tako. Saj si dandanes večina staršev ne zna predstavljati, da bi poleg vsega dela, ki ga s seboj prinese dojenček, morali še vsak dan oprati, posušiti in zlikati ogromno količino umazanih bombažnih pleničk. Že v 90-tih letih prejšnjega stoletja so na trg začele prihajati pleničke za enkratno uporabo, ki so staršem zelo olajšale celoten postopek previjanja in pranja. Skozi vsa ta leta so na trg prišle različne znamke pleničk za enkratno uporabo, tudi njihov dizajn in uporabnost sta se močno izboljšala. Danes na tržišču lahko najdete res veliko in raznoliko ponudbo pleničk za najmlajše. Na voljo so iz blaga, naravnih materialov, do takih za enkratno uporabo in takih iz okolju prijaznih sestavin. Kakšna plenička je za otroka najboljša oziroma najprimernejša, pa se odločijo starši. In kaj sploh pomeni najboljša oziroma najprimernejša plenička za otroka?
Plenica in svoboda gibanja
V prvi vrsti plenička ne sme omejevati otrokovega gibanja. Dojenčku oziroma otroku moramo pustiti prosto pot za svobodno gibanje, kar pomeni, da plenička med nogami ne sme biti preširoka. Ožje ko povijemo med nogicami, več prostora in raznolikega gibanja z nogicami dopustimo otroku. Otrok, ki nima nikakršnih težav s kolki, naj starši ne povijajo na široko. Saj se sklepne površine kolkov oblikujejo in razvijajo prav z gibanjem in ne z enoličnim in širokim položajem nog, ki ga dosežemo prav s širokim povijanjem. Tudi tistim staršem, katerih otroci imajo težave s kolki in hodijo v razvojno ambulanto na razvojno-nevrološko obravnavo, ponavadi dobijo navodila za ozko povijanje, saj se stanje kolkov dokaj hitro in dobro popravi tudi z učinkovito in dosledno izvajano razvojno-nevrološko obravnavo. Za to naj še enkrat poudarim, da je za oblikovanje in razvoj potrebna aktivnost in raznoliko gibanje otroka, ne pa pasivnost in zadrževanje enega položaja. Vendar ima pri tem seveda glavno besedo zdravnik in je potrebno upoštevati navodila zdravnika.
Plenica prav tako ne sme biti iz pretrdega materiala, saj mora biti plenička mehka in prijetna za otroško kožo. Mehka in čim tanjša plenička otroku omogoča najboljše možnosti za svobodno gibanje. Prav tako mora biti plenička zračna in otroške kože ne sme dražiti. Če ima otrok vneto kožo pod pleničkami, je mogoče potrebno zamenjati vrsto pleničk, ki jih uporabljate. Pri povijanju otroka moramo biti pozorni tudi na to, kako čvrsto otroka povijemo. Otrok bo dobil boljši občutek stabilnosti in varnosti, če pleničko povijemo bolj na čvrsto kot pa na zelo ohlapno. Povijemo tako čvrsto, da je med trebuščkom in pleničko prostora za en prst. Še posebej je odveč strah, da ne bi povili pretesno, če imajo pleničke elastične trakove za zapenjanje.
Gibalni razvoj dojenčka: Od prvih gibov do samostojnih korakov
Gibalni razvoj vsakega otroka je edinstven in poteka v svojem ritmu. Medtem ko se do približno tretjega meseca starosti gibanje novorojenčka odvija bolj enotno, se kasneje pojavljajo raznolikosti in zdrava odstopanja od povprečja. Pomembno je, da starši ne primerjajo svojih otrok med seboj, saj je vsak posameznik drugačen. Opisi razvoja so zato zgolj okviren vodilo, ne strogo določena pravila.
Prvi mesec: Gibanje novorojenčka je bolj kaotično, odziva se z verižno reakcijo, kjer sodeluje celotno telo. Selektivni gibi in nadzor nad gibanjem še niso prisotni. Refleks na nateg povzroči, da se ob iztegu noge ta takoj pokrči nazaj. V hrbtnem položaju poskuša glavo prinesti proti sredini, a mu ta hitro pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče je na glavi in vratu, poskuša dvigniti glavo, a mu še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec: Začne se usmerjati proti sredini, gibanja niso več tako obsežna in nekontrolirana. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako tudi fiksira pogled. Asimetrični tonični vratni refleks, kjer je obrazna stran telesa bolj iztegnjena, zatilna pa bolj pokrčena, pomaga pri graditvi občutka sredine ter leve in desne strani telesa. Na trebuhu lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju in pogleda levo ter desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, stopala se dotikajo in premikajo. Roke pripelje na sredino telesa. Drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca nekoliko bolj naprej od ramen, kar omogoča stabilen položaj za dviganje in spuščanje.
Četrti mesec: Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Dvigne medenico od podlage, noge postavi v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor. Prekucne se že na bok, kjer glavo za kratek čas dvigne od podlage. Na trebuhu je na komolcih, glavo lahko giba v vse smeri. S hkratnim odrivom od komolca in kolena na isti strani se lahko prekucne na hrbet.
Peti mesec: Dvig medenice v hrbtnem položaju je močnejši, zanimajo ga stopala in prstki na nogah. Med zasukom na trebuh aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši. Na trebuhu se pojavi gibanje, imenovano plavanje, kjer so noge iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.
Šesti mesec: Na trebuhu se začne vrteti v levo ali desno stran (pivotiranje). Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Ko je na trebuhu oprt na dlani, se lahko odrine nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec: Začne se premikati po vseh štirih. Iz položaja na vseh štirih se lahko usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju postane gibanje otroka bolj svobodno, kar mu omogoča raziskovanje okolja. Vendar pa lahko vse opisano nastopi tudi precej kasneje, kar je še vedno v mejah normale.
Stoja in hoja
Prvi poskusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami povleče gor. Sprva se ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade na zadnjico. S ponovitvami se nauči odrivati od nog in spuščati bolj načrtovano. Prva stoja je nestabilna, z široko postavljenimi nogami. S ponavljanjem pridobiva stabilnost in ravnotežje. Otrok se najprej nauči hoje vstran ob opori. Ko ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko dvignjenimi. Postopoma postaja hoja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Pralne plenice in pomisleki glede gibljivosti
Pralne plenice so v zadnjih letih postale vse bolj priljubljene, saj ponujajo vrsto prednosti v primerjavi s plenicami za enkratno uporabo. Njihova fleksibilnost, prilagodljivost in udobje jih delajo dostopne vse več družinam. Poleg tega so okolju prijaznejše, zmanjšujejo količino odpadkov in so lahko cenovno ugodnejše. Kljub številnim prednostim pa se nekateri starši sprašujejo, ali pralne plenice morda ovirajo otrokov gibalni razvoj. Izkušnje kažejo, da se pri zdravih otrocih pralne plenice ne izkažejo za oviro, ko otrok doseže določeno stopnjo zrelosti za posamezno gibalno spretnost. Vendar pa pri otrocih z znižanim mišičnim tonusom (hipotonija) ali večjo glavo, ki potrebuje več moči za obvladovanje, pralne plenice lahko predstavljajo dodatno oviro.
Prednosti pralnih plenic:
- Okoljska prijaznost: Zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih. Eno otrok lahko z uporabo pralnih plenic prihrani do 6500 plenic, ki bi sicer končale med odpadki.
- Zdravje kože: Izdelane so iz koži prijaznih materialov, kot je bombaž, ki omogočajo koži, da diha. To lahko zmanjša pojav pleničnih izpuščajev.
- Cenovna ugodnost: Kljub začetnemu strošku nakupa, se pralne plenice na dolgi rok izkažejo kot bolj ekonomična izbira v primerjavi s plenicami za enkratno uporabo.
- Priročnost: Moderne pralne plenice so enostavne za namestitev, uporabo in pranje.
- Estetika: Na voljo so v različnih barvah, potiskih in vzorcih, kar lahko previjanje naredi bolj zabavno.
Pomisleki glede gibljivosti:
Nekateri starši so opazili, da se njihovi dojenčki, poviti v pralne plenice, manj obračajo ali se dlje časa ne premikajo na način, kot bi pričakovali. Vendar pa je pomembno poudariti, da je to pogosto povezano z individualnimi značilnostmi otroka, kot so znižan mišični tonus ali večja glava, kar zahteva več moči za premikanje. V takšnih primerih je priporočljivo, da otroka večkrat pustite brez plenic, da se lahko prosto giblje in vadi svoje gibalne sposobnosti. Pomembno je tudi, da starši ne silijo otroka v določene gibe ali hoje, temveč mu omogočijo, da sam raziskuje in osvaja nove gibalne spretnosti. Vodenje za roke lahko namreč sili otroka v neustrezen položaj in ovira razvoj naravnih reakcij.
Kemikalije v plenicah za enkratno uporabo in vpliv na zdravje
Poleg vprašanja gibljivosti, je pomemben vidik uporabe plenic tudi vpliv na otrokovo zdravje. Plenice za enkratno uporabo vsebujejo različne kemikalije, ki lahko potencialno vplivajo na otrokovo kožo in splošno zdravje. Med te kemikalije spadajo:
- Natrijev poliakrilat: Super vpojni polimerni gel, ki skrbi za suhost, lahko izsuši kožo in pri nekaterih otrocih povzroči alergijske reakcije.
- Dioksin: Stranski produkt beljenja celuloze, ki je uvrščen med najbolj rakotvorne snovi.
- TBT (Tributil-tin): Toksična snov, ki lahko vpliva na hormonski sistem in se povezuje s poznejšo neplodnostjo pri fantkih.
- Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): Potencialno rakotvorne snovi, ki so lahko prisotne v sledeh.
- Glifosat: Herbicid, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje kot verjetno rakotvornega.
- Hlapne organske spojine (HOS): Lahko dražijo sluznice in poškodujejo jetra, ledvice ali centralni živčni sistem.
- Ftalati: Hormonski motilci, ki lahko vplivajo na reproduktivne organe in povečujejo možnost za nastanek alergij.
Medtem ko proizvajalci trdijo, da so količine teh snovi v plenicah za enkratno uporabo zanemarljive, je pomembno zavedanje o njihovi prisotnosti. Pralne plenice, predvsem tiste iz organskega bombaža, ponujajo alternativo, ki zmanjšuje izpostavljenost otroka tem potencialno škodljivim snovem.
Kljub temu, da se pralne plenice morda zdijo kot ovira pri gibanju, je ključno razumeti, da je gibalni razvoj kompleksen proces, ki ga poleg zunanjih dejavnikov (kot so plenice) oblikujejo tudi notranji (genetika, zdravstveno stanje). Navadno ni razloga za skrb, če je otrokovo gibanje manj opazno. Majhen dojenček se ne premika toliko kot večji, poleg tega pa je veliko odvisno od njegovega temperamenta, ki je že v maternici močno izražen. Na koncu nosečnosti je običajno manj brc in ostalega gibanja, saj ima otrok vedno manj prostora za gibanje. Dojenčki so si različni: nekateri so mirni in se malo gibajo, drugi pa so pravi športniki, ki so veliko v gibanju. Tudi če je število premikov včasih neprijetno, ne bi smelo biti boleče. Če vam vaš dojenček z njegovimi dejavnostmi povzroča bolečino, obvestite svojega ginekologa. Vsak premik otroka ni otipljiv. Ultrazvočne študije so pokazale, da nosečnice občutijo približno 80% otrokovega gibanja, ostalega pa ne. Pogosto nosečnica skozi potek nosečnosti gibanje zazna manj zavestno, ker nanj usmerja manj pozornosti.
Spremljanje gibanja ploda v nosečnosti
Za večino nosečnic je trenutek, ko prvič začutijo gibanje svojega otroka, nekaj izjemnega. Majhni mehurčki, metuljčki ali potiski so prvi znaki, da v tebi zares raste življenje. Z gibanjem se pojavijo tudi vprašanja: Kakšno število gibov je normalno? Kaj, če jih danes čutim manj? Večina nosečnic gibanje prvič začuti med 18. in 24. tednom nosečnosti. Pri prvi nosečnosti se lahko zgodi nekoliko kasneje, pogosto okoli 20. tedna ali več. V primeru, da si že bila noseča, je občutek poznan in ga lahko zaznaš celo že prej. Če do 24. tedna ne začutiš nobenega gibanja cel dan, se posvetuj z zdravnikom.
Vaša telesna aktivnost: ko se giblješ, otroka nežno zibaš, zato pogosto spi. Ko se umiriš (npr. ko ležeš), otrok pogosto postane bolj aktiven. Približno 28. teden bi morala gibanje ploda čutiti vsak dan. Otrok ima sicer svoj ritem spanja in budnosti, zato ne bo aktiven ves čas. A gibanje ne bi smelo popolnoma izostati. Vodenje dnevnika gibov lahko pomaga prepoznati vzorec in zaznati morebitne spremembe.
Običajno se med 20. in 24. tednom začnejo prvič čutiti gibi ploda. Ženske z večkratnim porodom te gibe običajno začnejo čutiti nekoliko prej, prvorodke pa prve plodove gibe zabeležijo v povprečju 2 do 3 tedne kasneje kot mnogorodke. To je večinoma individualno, obstajajo pa tudi individualna odstopanja v doživljanju plodovih gibov bodoče mamice skozi celotno nosečnost. Nekatere nosečnice namreč navajajo, da je njihov otrok vso nosečnost razmeroma miren, nekatere bodoče mamice pa gibe ploda doživljajo kot zelo dinamične. Zato je treba vse, kar je navedeno v literaturi in na spletu v zvezi s spremljanjem plodovih gibov, razumeti relativno, torej z morebitnimi posameznimi odstopanji od splošnih navedb. Po opazovanju prvih plodovih gibov, ki so sprva šibki, podobni zvijanju, bo nastopilo obdobje, ko bodo plodovi gibi pogostejši in močnejši. Od takrat naprej bo namreč naslednjih deset tednov otrok vedno bolj aktiven, nosečnica pa bo čutila njegove brce, ročice in prevračanje.
Okoli 32. tedna močnejši in pogostejši gibi. Od 24. do 28. tedna lahko nosečnica čuti tudi kolcanje ploda (blago, ritmično poskakovanje) in v tem obdobju je dobro vedeti, da lahko plod reagira na določene zvoke in znane glasove. Približno v 32. tednu dosežejo plodovi gibi svoj vrhunec in ko otrok postaja močnejši in večji, bo nosečnica čutila plodove gibe vse pogosteje in močneje do približno 36. tedna.
Od 36. do 40. tedna otrok postaja večji in se manj pogosto obrača/menjava položaje. Že okoli 28. do 30. se plod namesti v najpogostejši položaj, ki je idealen za porod in se imenuje okcipitalni ali occipito anterior. V tem položaju je dojenček z glavo navzdol obrnjen proti vašemu hrbtu z brado, stisnjeno v prsni koš. Sprednji položaj je idealen za vaginalni porod, saj najožji del otrokove glave pritiska na maternični vrat in mu pomaga, da se odpre za porod. To je tudi najboljši položaj za oblikovanje kosti otrokove glave, da lahko otrok nemoteno potuje skozi vaš porodni kanal.
Zadnja dva tedna nosečnosti upočasnitev gibov. Skladno s tem so gibi ploda nekoliko redkejši, počasnejši in umirjeni. V zadnjih dveh tednih nosečnosti se bo otrokovo gibanje verjetno še bolj upočasnilo in to ni razlog za skrb, saj velja za povsem normalno. Nosečnice pogosto poročajo, da takoj, ko upočasnijo tempo in aktivnost ter se sprostijo, intenzivneje občutijo gibanje ploda (kot bi njihov otrok v maternici oživel). Zato mnoge nosečnice pogosteje občutijo plodove gibe, ko se ponoči uležejo ali med dnevnim počitkom. Aktivnost ploda se lahko poveča tudi po obroku, kar je verjetno reakcija na povečano količino glukoze (sladkorja) v krvi nosečnice. Povečano aktivnost ploda lahko opazimo tudi, ko je nosečnica vznemirjena ali napeta, kar pojasnjujemo s povečano koncentracijo adrenalina v takih okoliščinah.
Kdaj se morate obrniti na svojega ginekologa?
Nekateri otroci so zelo mirni in se malo gibajo. Ginekologa morate obvestiti, če med 24. in 28. tednom več kot 24 ur ne čutite dojenčkovega gibanja. Okoli 34. tedna si lahko vzamete nekaj časa, in ste takrat pozorni na dojenčkovo gibanje. V dveh urah boste občutili približno 10 premikov.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja.