Otroška koža je naš največji organ, ki nas povezuje z zunanjim svetom. Vendar pa je v primerjavi z odraslo kožo bistveno tanjša, bolj prepustna in manj odporna na zunanje vplive. Koža dojenčkov predstavlja le petino debeline kože odraslih in nima zaščitne roževinaste plasti, zato je za draženje dovzetnejša in hitreje odreagira na sprožilce. V prvih letih življenja se koža še razvija, zato potrebuje posebno nego in zaščito, da ohrani svojo funkcijo in zdravje.
Značilnosti dojenčkove kože in njena ranljivost
Že od rojstva dalje se naša koža nenehno spreminja. Dojenčki začnejo svoje življenje v plodovnici v materinem trebuhu, po rojstvu pa se morajo njihovi koži hitro prilagoditi novemu in bolj suhemu okolju. Ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo vedeti o dojenčkovi koži, je dejstvo, da se razlikuje od kože odraslih, in zato je treba ustrezno skrbeti zanjo. Ima drugačno vrednost pH, je tanjša, potrebuje več vlage in je nasploh nekoliko bolj ranljiva in dovzetna za vplive iz okolja, v katerem živimo, zato zlahka postane suha in hrapava. Mehkoba dojenčkove kože je lahko odvisna od tega, kdaj se je dojenček rodil. Nedonošenčki imajo ob rojstvu na površini kože veliko verniksa v primerjavi z dojenčki, rojenimi v 41. ali 42. tednu, saj se njihova koža hitreje izsuši. Koža novorojenčka je tako lahko močno nagnjena k težavam, med katere sodijo plenični izpuščaj in druge vrste kožnih okužb.
Otroška koža je znatno tanjša od kože odraslih. Vsebuje več vode in manj maščob. Je zelo prepustna in zato bolj občutljiva na škodljive vplive okolja, povzročitelje bolezni ter izsušitev. Ker se zaščitni kislinski plašč šele ustvarja, je precej izpostavljena bakterijskim in glivičnim okužbam. pH-vrednost kože odraslega je 4,2-4,5, medtem ko se pH-vrednost otroške kože nahaja v nevtralnem območju. Kljub temu, da je koža tanjša, se v prvih dneh po rojstvu lahko pojavi luščenje kože, predvsem na dlaneh in podplatih. Ta sprememba je nenevarna in kmalu preneha, saj se otrokova koža hitro obnavlja. Včasih se na koži pojavijo tudi rdeče do vijolične in bele kožne lise, posebej pri novorojenčkih, kar pomeni, da se dojenčkov krvni obtok še ni ustalil, zato se deli telesa razlikujejo po barvi kože. Tudi te lise ali obarvanost kmalu izginejo.
Skrb za kožo od rojstva: kaj morajo vedeti starši
Koža otroka povezuje z okoljem, saj preko nje zaznava svojo okolico. Da se popolnoma razvije, potrebuje koža kar nekaj let, zato je v tem najnežnejšem obdobju zelo občutljiva in dovzetnejša za poškodbe. Reagira na mrzlo in toplo, na bolečino in močne dotike. Ker je površina kože pri otrocih v razmerju s telesno maso večja, so otroci bolj izpostavljeni vplivom okolja in izgubi vode. Da lahko koža ohrani svojo funkcijo, mora biti pravilno negovana in zaščitena. Pri otrocih, predvsem manjših, se pogosto pojavljajo različna vnetja.
Novorojenčka vsak dan umijemo z navadno vodo ali s prekuhanimi kamilicami, da s kože izperemo urin, blato, pot, mleko in slino ter ga obvarujemo pred vnetji. Ko je vaš otrok star že nekaj mesecev, je njegova koža še vedno zelo občutljiva, saj bo preteklo še veliko časa, preden bo njena sestava in fiziologija podobna odrasli. Dojenčka boste kopali vsak dan, pri čemer ni treba namiliti celega telesa. Tudi šampon uporabite samo enkrat tedensko. Olja za nego po kopanju naj bodo naravna. Ko vaš otrok prerase obdobje dojenčka in se razvije v malčka ali malčico, je ravno tako potrebna previdnost pri negi. Ne umivajte ga z mili, geli ali s šamponi za odrasle! Šampon in milo naj bosta pridobljena iz naravnih sestavin.
Pri nakupu izdelkov za nego otroške kože izbirajte naravne in certificirane izdelke brez parfumov in barvil, ki so posebej zasnovani za občutljivo otroško kožo. Izdelki naj vsebujejo čim manj barvil, dišav in konzervansov, saj so to najpogostejši povzročitelji neželenih kožnih reakcij. Bodite pozorni na izdelke z oznako ‘otroška’, ki jih najdete na prodajnih policah trgovin. V množici teh izdelkov mrgoli naftnih derivatov in ostalih, zdravju škodljivih snovi, ki zaradi neodporne otroške kože prodirajo globoko v telo. Uporabljajte kakovostne kreme, ki poleg naravnih sestavin (npr. lanolina, belega voska in oljčnega olja) vsebujejo še vitamina A in D. Posipi vsrkajo vlago na koži in jo zaščitijo pred draženjem z obleko. Olja in oljni robčki so primerni za čiščenje kože, odstranjujejo ostanke kreme in pudra ter hkrati dovajajo maščobo. Izognite se tudi alkoholu, ki ga proizvajalci tudi pri otroški kozmetiki zelo radi uporabljajo kot topilo, ker je zelo poceni.
V kolikor se pojavi izsušena koža, jo varujemo z naravnimi olji in s toplimi, bombažnimi oblačili. Bivalni prostori naj bodo primerno vlažni, s tem preprečimo izhlapevanje vlage iz kože. Težava se lahko pojavi v preveč ogrevanih prostorih (stanovanjski bloki), zato na radiatorje namestite posode z vodo. Če se dojenčkovo telo pregreje, se lahko po njem pojavijo rdeči izpuščaji, ki jih strokovno imenujemo vročinski osip. Predvsem po obrazu, boste lahko opazili tudi milije, ki nastanejo zaradi še nepopolno razvitih žlez znojnic. Drobne bele bunkice spominjajo in so po velikosti enake zdrobu. So neboleče, ne srbijo in otroka ne motijo.
Najpogostejše kožne težave pri dojenčkih in malčkih
Na koži dojenčkov se velikokrat pojavljajo spremembe, ki so pogosto nenevarne in izginejo same od sebe. Vseeno je prav, da spremljamo spremembe in smo seznanjeni z najpogostejšimi spremembami.
Plenični izpuščaj (Dermatitis): Plenični izpuščaj, ali plenični dermatitis, je nealergijsko vnetje kože v predelu plenic. Značilni sta rdečina in izpuščaji. Pojavi se v 50-65% dojenčkov in doseže vrh pri 9-12 mesecih, običajno pa izgine po 2. letu starosti. Glavni vzrok za nastanek pleničnega izpuščaja je vlažna plenica, ki pride v stik z dojenčkovo kožo. Ne glede na to, kako vpojna je plenica, dojenčkova koža vedno ostane malce vlažna, kar pa povzroči draženje kože. Drugi vzrok za plenični izpuščaj je lahko glivična infekcija, ki se že ob najmanjših ranicah pojavi zaradi prisotnosti vlage na dojenčkovi koži. Tretji razlog za izpuščaj pa je lahko tudi alergijska reakcija na katerega od izdelkov za nego dojenčka (plenice, vlažilni robčki, kreme in ostala kozmetika).
Da bi preprečili plenični izpuščaj:
- Pleničko pogosto menjajte - izberite pleničke s priročnim indikatorjem vlažnosti, ki vas bo obvestil, kdaj je čas za zamenjavo.
- Pleničko zamenjajte takoj, ko postane zelo mokra ali se dojenček pokaka.
- Nežno očistite dojenčkovo kožo. Uporabite mehko krpico ali otroške robčke za občutljivo kožo. Če uporabljate milo, izberite blago, koži prijazno milo s pravilno vrednostjo pH, brez parfumov in barvil. Vedno poskrbite, da ga temeljito sperete.
- Z nežnim tapkanjem kožo posušite ali pustite, da se posuši na zraku.
- Za predel pleničk redno uporabljajte zaščitno ali pomirjevalno kremo, da ohranite zaščitni sloj in kožo zaščitite pred urinom in blatom.
- Uporabljajte mehke, koži prijazne in zračne otroške pleničke.
- Pleničko otroku pravilno oblecite - ne sme biti niti pretesna niti preveč ohlapna.
- Nekajkrat na dan slecite pleničko in pustite, da se dojenčkova ritka posuši na zraku. To je naraven in nežen način sušenja dojenčkove kože.
Če se že pojavi izpuščaj, dojenčka umijte s toplo krpo, posušite do suhega in namažite s kremo, ki vsebuje cinkov oksid. Na dobro očiščeno vneto ritko nanesite otroško olje z izvlečkom ognjiča. Star babiški nasvet pa pravi, da je treba otroško vneto kožo tanko namazati z materinim mlekom, zaradi njega naj bi se celjenje vnetja intenzivno pospešilo. Če izboljšanja ni, obiščite pediatra, ki bo predpisal posebno protivnetno mazilo in medicinske kopeli.
Atopični dermatitis: Atopični dermatitis je srbeč, vnetni, kronični kožni poremečaj, ki je zelo pogost pri otrocih do sedmega leta starosti. Je izraz, ki zajema več različnih kožnih stanj, za katera je značilna rdeča, srbeča in vneta koža. Najpogostejša oblika, ki prizadene tudi otroke, je atopijski dermatitis, pri katerem gre za kronično stanje kože, za katerega zaenkrat ne poznamo učinkovitega zdravila. Na srečo veliko otrok to stanje enostavno preraste. Videz atopičnega dermatitisa se lahko razlikuje glede na resnost. V blažjih oblikah je prisotna rdečina, vendar brez luščenja kože. V hujših oblikah se lahko pojavijo izrazita rdečina (eritem), papule (majhni izrastki) in lihenifikacija (odebeljena, groba koža z izrazitimi gubami). Lahko je prisoten tudi izcedek ali luščenje kože. Eczem se običajno pojavi na otrokovem čelu, ličkih ali lasišču, lahko pa se razširi tudi na njegove roke, noge, prsi ali druge dele telesa. Vnetje je lahko videti kot suha, odebeljena in luskasta koža, ali pa kot majhne rdeče pikice, ki lahko postanejo mehurčki, iz njih teče tekočina, ali pa se okužijo, če jih dojenček spraska.
Prevalenca atopičnega dermatitisa se je v zadnjih 50 letih povečala za 2,5-krat. Pojavi se pri več kot polovici otrok v prvem letu življenja, nato pa pri mnogih izgine. Do sedmega leta starosti ga ima le še četrtina otrok, v najstniških letih pa izgine pri skoraj 90 % njih. Atopični dermatitis lahko v nekaterih primerih moti spanje in koncentracijo, posamezniki pa morajo biti pozorni, da določeni dejavniki ne poslabšajo stanja. Genetika je odgovorna za približno polovico primerov bolezni, drug pogost vzrok pa je okolje (plesen v hiši, stres, onesnažen zrak). Pomembno je, da se izogibate mehanskim pilingom in UV-filtrom, ki so organski. Tuširajte se z mlačno vodo in kožo čistite z blagimi čistili. Po prhanju/kopanju kožo vedno nahranite z mazili, kremami ali losjoni, odvisno od potreb kože.
Kako zdraviti ekcem pri dojenčkih in otrocih: razlaga dermatolog
Seboroični dermatitis (Temenice): Seboroični dermatitis je kožna sprememba, ki jo karakterizirajo mastne luske. Blago luščenje se lahko pojavi na lasišču, čelu, preostalem delu obraza in za ušesi, vključno z gubami, vendar območja niso srbeča, kar je najpomembnejša razlika od atopičnega dermatitisa. Lahko je prisotna tudi blaga do zmerna rdečina, ki je pogosto luščena. Vzrok za nastanek seboroičnega dermatitisa je lahko povezan s hormoni, ki se spontano pojavijo in izginejo, nato pa se ponovno pojavijo med puberteto. Obstaja neposredna povezava s glivicami rodu Malassezia, ki so naravni del kožne flore. Študije so povezale seboroični dermatitis tudi z imunitetnimi pomanjkljivostmi, kar se poleg dermatitisa kaže tudi z drisko in slabim prirastkom telesne teže. Povezave so bile ugotovljene tudi s pomanjkanjem riboflavina, biotina in piridoksina.
Pri dojenčkih je nujno redno umivanje lasišča z otroškim šamponom, sledi nežno krtačenje za mehansko odstranjevanje lusk. Alternativno se lahko uporabi nega s kokosovim oljem, eteričnim oljem čajevca, oljem boreča, medom, glicerinom, aloe vero in drugimi. Če je obseg večji, se predpišejo lokalna protiglivična zdravila. Pri starejših otrocih se uporabljajo keratolitična sredstva, kot so salicilna in mlečna kislina, sečnina ali propilen glikol, saj pomagajo pri odstranjevanju lusk. Temenice ali kožni zdrob običajno nastanejo na otrokovi glavici med šestim in osmim tednom starosti. Zaradi prekomernega delovanja lojnic se na lasišču oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice. Lasišče lahko natremo z otroškim ali oljčnim oljem in jih med kopanjem izperemo, lahko tudi šele naslednji dan. Pomaga tudi, če otroka češemo z mehko otroško krtačo in tako masiramo kožo na glavi. Zaradi temenc si tako ni treba delati preglavic, saj bodo izginila sama od sebe.
Toksični eritem: Toksični eritem je asimptomatsko kožno stanje, ki se pojavi pri 30-70% novorojenčkov. Kako nastane, ni znano. Rdeče lezije s centralno papulo ali pustulo so običajno najdene na obrazu, trupu in okončinah. Klinična opazovanja so običajno zadostna. Stanje ne zahteva zdravljenja in običajno izgine v dveh tednih po rojstvu. Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.
Milia: Milia so videti kot majhne rumeno-bele površinske papule, napolnjene s keratinom, ki so posledica nezrelosti kožnih struktur. Pojavijo se pri skoraj polovici zdravih dojenčkov, običajno ob rojstvu. Pojavijo se na koži obraza in izginejo v nekaj tednih. So majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same.
Miliarija (Vročinski izpuščaj): Miliarija je posledica nezrelosti kožnih struktur, je zamašitev znojnic, ki se manifestira kot mehurčki, papule ali pustule na koži, običajno na trupu, lahko pa tudi na čelu, rokah in pokritih delih kože. Pojavi se pri 40% dojenčkov, običajno v prvem mesecu življenja. Glavni vzrok je zamašitev znojnic, kar povzroči kopičenje kožnih ostankov ali bakterij, kot je Staphylococcus, v povrhnjici. Zamašitev vodi do uhajanja znoja v povrhnjico ali usnjico, kar povzroči prekomerno vlago v celicah, otekanje in zamašitev izvodil. Za izboljšanje stanja lahko pomaga hladnejše okolje in nošenje zračnih oblačil, miliarija pa bo spontano izginila. Vendar se dejansko zdravljenje razlikuje med vrstami. Miliarija crystallina se običajno ne zdravi in običajno v 24 urah izzveni. Miliarija rubra ima značilne vnetne strukture, ki se lahko zdravijo z blagimi kortikosteroidi (1-2 tedna). Vročinski izpuščaj se pojavi, ko se otrokova koža preveč segreje in se otrok poti. Za preprečevanje vročinskih izpuščajev poskrbite, da vaš dojenček ni pretoplo oblečen ter da njegova oblačila niso pretesna, in izogibajte se oblačilom, ki so težka in koži ne pustijo dihati. Raje izbirajte lahke in mehke tkanine na osnovi bombaža. Če je vašemu dojenčku pogosto toplo (mu postane toplo prej kot ostalim), poskrbite, da je soba, v kateri spi, nekoliko hladnejša. Tako bo dojenčku bolj udobno in tudi tveganje za nastanek vročinskega izpuščaja bo manjše. Najboljši način nege vročinskega izpuščaja je, da kožo nežno umijemo z blagimi izdelki in jo nato navlažimo z obogatenim losjonom, ki jo ščiti. Otroka umaknite v hladen in suh prostor ter mu oblecite ohlapna oblačila. Vročinski izpuščaj lahko povzročijo tudi jok, stres in pretopla oblačila. Zato je priporočljivo, da dojenčka oblačimo večslojno, da ga lahko kadarkoli slečemo, ko mu je prevroče.
Novorojenčkove akne: Akne pri dojenčkih se pojavijo v prvem mesecu življenja. Gre za prehodno kožno stanje, pod vplivom androgenskih hormonov. Akne običajno sestojijo iz zaprtih komedonov na čelu, nosu in licih, lahko pa se razvijejo tudi odprti komedoni, vnetne papule in pustule. Zdravljenje običajno ni priporočljivo, v primeru obsežnih lezij, ki trajajo več mesecev, pa se uporablja 2,5% benzoil peroksid v losjonu. Akne pri dojenčku niso iste kot tiste, ki napadejo najstnike. Določene raziskave jih povezujejo s kvasom in ne maščobo, kot so mislili nekoč. Mozolji na dojenčkovem nosu in licih se ponavadi očistijo v nekaj tednih, brez posebne nege in nanosa krem.
Štorkljev ugriz in žilnjak (Hemangiom): Štorkljin ugriz (nevus simplex) se lahko pojavi na vekah, čelu, zgornji ustnici ali tilniku. Je rožnata lisa, lahko tudi rdeča do modro rdeča, ki lahko do drugega ali tretjega leta izzveni, včasih pa ostane za vedno. Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo.
Harlekinov znak in marmorirana koža: Harlekinov znak nastane pri nekaterih novorojenčkih v nekaj dneh po rojstvu, zaradi nezrelega krvnega obtoka, na tisti strani, kjer otrok leži. Koža postane rdeča (ostala je bleda). Po tretjem tednu se znak običajno ne pojavi več. Marmorirana koža (cutis marmorata) je pogostejša v hladnih prostorih, ko se poveča odzivnost telesa na temperaturo. Koža je videti lisasta, a ko otroka ogrejemo, lise izginejo.
Sesalni žulj: Sesalni žulj je mehurček, napolnjen s tekočino na zgornji ustnici, ki kmalu izzveni. Lahko nastane že v maternici zaradi sesanja palca, kazalca ali podlahti, pri večini pa nastane po rojstvu.
Splošni nasveti za nego otroške kože
Poznavanje otrokove kože ter različnih vrst izpuščajev in kožnih stanj vam bo pomagalo bolje skrbeti za dojenčkovo kožo in ji zagotoviti čim boljše pogoje. Predstavljajte si, da bi tudi sami morali nositi plenico 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Morala bi biti zares dobra, kajne? Na trgu najdemo pleničke za enkratno uporabo vseh oblik velikosti, ki pa imajo tudi različne lastnosti in sestavo. Ko izbirate pleničko za novorojenčka, poskusite najti tako, ki je zračna in koži prijazna ter hitro vpija urin. Zračna plenička pomaga zmanjšati tveganje za nastanek neprijetnih izpuščajev, saj temperatura med otrokovo kožo in pleničko ni previsoka, koža pa ni tako krhka in izpostavljena urinu ter blatu. Drugi dejavniki, kot je redna menjava pleničk, lahko pomagajo zmanjšati pogostost izpuščajev.
Otroka ni potrebno vsak dan kopati. To bi namreč kožo lahko izsušilo in razdražilo. Za novorojenčke in manjše otroke lahko negovalno olje, ki ga dodamo kopeli, predstavlja nežen način, kako koži nuditi vso potrebno vlago. Dodajte 2-3 kapljice otroškega olja v mlačno vodo in otroka kopajte 5-10 minut. S komolcem preverite, ali ima voda pravo temperaturo (približno 37 °C), prav tako pa poskrbite, da majhnemu otroku nudite potrebno oporo, bodisi ga držite v svoji roki ali uporabite sedež za kopanje. Vašemu dojenčku mora biti ves čas udobno in toplo, oboje je namreč pogoj za prijetno počutje in sproščujoče doživetje tako za otroka kot tudi za vas. Ko bo vaš otrok zrasel, se bo naučil uživati v kadi z različnimi igračami za kopanje. Namig: poiščite šampon, ki ne draži oči, kot je Gel za umivanje telesa in las. Nežni gel za umivanje las »vse v enem« ne draži oči, kopanje pa bo tako postalo prava zabava. Za zaključek pa otroku privoščite še prijetno sproščujočo masažo z negovalnim losjonom za telo.
Kako zdraviti ekcem pri dojenčkih in otrocih: razlaga dermatolog
Otroku nadenite zaščitna oblačila in pokrivala ter kožo na soncu izpostavljenih mestih namažite z zaščitnimi kremami. Zaščitne kreme s faktorjem nad 30 vsebujejo visoke koncentracije UV-filtra, kar lahko otroško kožo draži. Najboljša zaščita pa je, da dojenčka do 6 mesecev ne izpostavljate direktnim sončnim žarkom. Pri lažjih opeklinah na razdraženo kožo položite ledeno krpo za 10 - 15 minut, ponovite večkrat na dan. Z nežnim božanjem in masiranjem otroka sprostite, umilite jok.
Vse stvari za dojenčka, posteljnino, oblačila in brisače perite z nežnim detergentom primernim za nežno dojenčkovo kožo. Izogibajte se agresivnim mehčalcem perila, namesti tega dodajte kis. Z uporabo nežnih in neagresivnih sredstev zmanjšate možnost nadražene kože.
Če opazite na koži majhne rdeče-vijolične pike, če so rumene izbokline, napolnjene s tekočino ali, če ima dojenček vročino in je zaspan ter upočasnjen, takoj obiščite svojega pediatra. Večina otroških kožnih izpuščajev in težav ni resnih, nekatere pa so lahko znak okužbe in jih je potrebno pozorno spremljati.