Gibalni razvoj vsakega otroka je edinstven in poteka v svojem ritmu. Medtem ko se do približno tretjega meseca starosti gibanje novorojenčka odvija bolj enotno, se kasneje pojavljajo raznolikosti in zdrava odstopanja od povprečja. Pomembno je, da starši ne primerjajo svojih otrok med seboj, saj je vsak posameznik drugačen. Opisi razvoja so zato zgolj okviren vodilo, ne strogo določena pravila.
Gibalni razvoj dojenčka: Od začetkov do prvih korakov
Prvi mesec: Gibanje novorojenčka je bolj kaotično, odziva se z verižno reakcijo, kjer sodeluje celotno telo. Selektivni gibi in nadzor nad gibanjem še niso prisotni. Refleks na nateg povzroči, da se ob iztegu noge ta takoj pokrči nazaj. V hrbtnem položaju poskuša glavo prinesti proti sredini, a mu ta hitro pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče je na glavi in vratu, poskuša dvigniti glavo, a mu še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec: Začne se usmerjati proti sredini, gibanja niso več tako obsežna in nekontrolirana. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako tudi fiksira pogled. Asimetrični tonični vratni refleks, kjer je obrazna stran telesa bolj iztegnjena, zatilna pa bolj pokrčena, pomaga pri graditvi občutka sredine ter leve in desne strani telesa. Na trebuhu lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju in pogleda levo ter desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, stopala se dotikajo in premikajo. Roke pripelje na sredino telesa. Drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca nekoliko bolj naprej od ramen, kar omogoča stabilen položaj za dviganje in spuščanje.
Četrti mesec: Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Dvigne medenico od podlage, noge postavi v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih približno 90°. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor. Prekucne se že na bok, kjer glavo za kratek čas dvigne od podlage. Na trebuhu je na komolcih, glavo lahko giba v vse smeri. S hkratnim odrivom od komolca in kolena na isti strani se lahko prekucne na hrbet.
Peti mesec: Dvig medenice v hrbtnem položaju je močnejši, zanimajo ga stopala in prstki na nogah. Med zasukom na trebuh aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši. Na trebuhu se pojavi gibanje, imenovano plavanje, kjer so noge iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor.
Šesti mesec: Na trebuhu se začne vrteti v levo ali desno stran (pivotiranje). Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Ko je na trebuhu oprt na dlani, se lahko odrine nazaj na vse štiri.
Sedmi mesec: Začne se premikati po vseh štirih. Iz položaja na vseh štirih se lahko usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju postane gibanje otroka bolj svobodno, kar mu omogoča raziskovanje okolja. Vendar pa lahko vse opisano nastopi tudi precej kasneje, kar je še vedno v mejah normale.
Stoja: Prvi poskusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami povleče gor. Sprva se ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade na zadnjico. S ponovitvami se nauči odrivati od nog in spuščati bolj načrtovano. Prva stoja je nestabilna, z široko postavljenimi nogami. S ponavljanjem pridobiva stabilnost in ravnotežje.
Hoja: Otrok se najprej nauči hoje vstran ob opori. Ko ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko dvignjenimi. Postopoma postaja hoja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Pralne plenice: Prednosti in pomisleki glede gibljivosti
Pralne plenice so v zadnjih letih postale vse bolj priljubljene, saj ponujajo vrsto prednosti v primerjavi s plenicami za enkratno uporabo. Njihova fleksibilnost, prilagodljivost in udobje jih delajo dostopne vse več družinam. Poleg tega so okolju prijaznejše, zmanjšujejo količino odpadkov in so lahko cenovno ugodnejše.
Kljub številnim prednostim pa se nekateri starši sprašujejo, ali pralne plenice morda ovirajo otrokov gibalni razvoj. Izkušnje kažejo, da se pri zdravih otrocih pralne plenice ne izkažejo za oviro, ko otrok doseže določeno stopnjo zrelosti za posamezno gibalno spretnost. Vendar pa pri otrocih z znižanim mišičnim tonusom (hipotonija) ali večjo glavo, ki potrebuje več moči za obvladovanje, pralne plenice lahko predstavljajo dodatno oviro.
Prednosti pralnih plenic:
- Okoljska prijaznost: Zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih. Eno otrok lahko z uporabo pralnih plenic prihrani do 6500 plenic, ki bi sicer končale med odpadki.
- Zdravje kože: Izdelane so iz koži prijaznih materialov, kot je bombaž, ki omogočajo koži, da diha. To lahko zmanjša pojav pleničnih izpuščajev.
- Cenovna ugodnost: Kljub začetnemu strošku nakupa, se pralne plenice na dolgi rok izkažejo kot bolj ekonomična izbira v primerjavi s plenicami za enkratno uporabo.
- Priročnost: Moderne pralne plenice so enostavne za namestitev, uporabo in pranje.
- Estetika: Na voljo so v različnih barvah, potiskih in vzorcih, kar lahko previjanje naredi bolj zabavno.
Pomisleki glede gibljivosti:
Nekateri starši so opazili, da se njihovi dojenčki, poviti v pralne plenice, manj obračajo ali se dlje časa ne premikajo na način, kot bi pričakovali. Vendar pa je pomembno poudariti, da je to pogosto povezano z individualnimi značilnostmi otroka, kot so znižan mišični tonus ali večja glava, kar zahteva več moči za premikanje. V takšnih primerih je priporočljivo, da otroka večkrat pustite brez plenic, da se lahko prosto giblje in vadi svoje gibalne sposobnosti.
Pomembno je tudi, da starši ne silijo otroka v določene gibe ali hoje, temveč mu omogočijo, da sam raziskuje in osvaja nove gibalne spretnosti. Vodenje za roke lahko namreč sili otroka v neustrezen položaj in ovira razvoj naravnih reakcij.
Kemikalije v plenicah za enkratno uporabo in vpliv na zdravje
Poleg vprašanja gibljivosti, je pomemben vidik uporabe plenic tudi vpliv na otrokovo zdravje. Plenice za enkratno uporabo vsebujejo različne kemikalije, ki lahko potencialno vplivajo na otrokovo kožo in splošno zdravje. Med te kemikalije spadajo:
- Natrijev poliakrilat: Super vpojni polimerni gel, ki skrbi za suhost, lahko izsuši kožo in pri nekaterih otrocih povzroči alergijske reakcije.
- Dioksin: Stranski produkt beljenja celuloze, ki je uvrščen med najbolj rakotvorne snovi.
- TBT (Tributil-tin): Toksična snov, ki lahko vpliva na hormonski sistem in se povezuje s poznejšo neplodnostjo pri fantkih.
- Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): Potencialno rakotvorne snovi, ki so lahko prisotne v sledeh.
- Glifosat: Herbicid, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje kot verjetno rakotvornega.
- Hlapne organske spojine (HOS): Lahko dražijo sluznice in poškodujejo jetra, ledvice ali centralni živčni sistem.
- Ftalati: Hormonski motilci, ki lahko vplivajo na reproduktivne organe in povečujejo možnost za nastanek alergij.
Medtem ko proizvajalci trdijo, da so količine teh snovi v plenicah za enkratno uporabo zanemarljive, je pomembno zavedanje o njihovi prisotnosti. Pralne plenice, predvsem tiste iz organskega bombaža, ponujajo alternativo, ki zmanjšuje izpostavljenost otroka tem potencialno škodljivim snovem.
Čeprav se pralne plenice morda zdijo kot ovira pri gibanju, je ključno razumeti, da je gibalni razvoj kompleksen proces, ki ga poleg zunanjih dejavnikov (kot so plenice) oblikujejo tudi notranji (genetika, zdravstveno stanje). Zato je pomembno, da starši sledijo otrokovemu tempu, mu omogočajo svobodno raziskovanje in se po potrebi posvetujejo s strokovnjaki.