Svetovno bogastvo in moč sta pogosto prepletena v zapletene mreže, kjer posamezniki z izjemnim finančnim vplivom oblikujejo gospodarstva in družbe. V zadnjih desetletjih so ruski oligarhi postali sinonim za tovrstno koncentracijo bogastva, pri čemer so njihove zgodbe o vzponu pogosto odsevajo širše ekonomske in družbene trende. Hkrati pa sodobna literatura, kot je roman "Hiper" avtorja Agrisa Ismaïla, ponuja kritičen vpogled v mehanizme kapitalizma in njegove posledice za posameznike in družine, pogosto skozi prizmo izseljenstva in finančne negotovosti.
Vzpon ruskih oligarhov: Od surovin do imperijev
Devet izmed desetih najbogatejših Rusov je svoje premoženje ustvarilo z nafto ali s predelavo rudnin v kovine. Ta naravnanost na naravne vire je ključna značilnost ruskega gospodarstva in vir izjemnega bogastva za tiste, ki obvladujejo te industrije. Med najbolj znanimi je Roman Abramovič, ki je zasedel drugo mesto med najbogatejšimi Rusi. Njegova prepoznavnost sega dlje od finančnih krogov, saj je pogosto polnila časopise zaradi svojega osebnega življenja, vključno z ločitvijo od žene, s katero ima pet otrok. Abramovič je znan po svoji nagnjenosti k razsipnemu trošenju svojega 23,5 milijarde dolarjev vrednega premoženja. Nedavno je kupil najdražjo vilo na svetu, La Leopoldo na jugu Francije, za katero naj bi odštel kar 316 milijonov funtov. Njegovo bogastvo je zraslo skupaj s prijateljem in poslovnim partnerjem Borisom Berezovskim, s katerim sta v sumljivih okoliščinah pridobila naftno podjetje Sibneft po izjemno nizki ceni. Abramovič je prav tako znan po svojih nakupih dragocenih umetnin, ki jih je njegova spremljevalka, 25-letna Darja "Daša" Žukova, postavila v svojo umetniško galerijo, urejeno v nekdanji moskovski avtobusni garaži.
Za najbogatejšega Rusa pa velja Oleg Deripaska, 40-letni kralj aluminija, ki je na Forbesovi lestvici najbogatejših zasedel 9. mesto. Njegovo premoženje je ocenjeno na 28 milijard dolarjev, ki jih je ustvaril s preprodajo aluminija in drugih kovin. Deripaska je eden redkih, ki so preživeli turbulentne čase privatizacije v Rusiji. Svoje poslovne interese je razširil dlje od aluminija; danes je lastnik RusAl, proizvajalca avtomobilov GAZ, podjetja za proizvodnjo letal Aviacor in zavarovalnice. V zadnjem letu je svoje bogastvo podvojil, saj je leta 2007 na Forbesovi lestvici zasedal le 40. mesto. O njegovem zasebnem življenju je malo znanega, saj se uspešno skriva pred mediji. Poročen je s Polino Jumaševo, sorodnico Borisa Jelcina, ki je bil tudi njegov zaščitnik. Skupaj imata dva otroka.
Aleksej Mordašov: Zgraditi imperij iz nič
Aleksej Mordašov, star 42 let, je svoje bogastvo, ki ga Forbes ocenjuje na 21 milijard dolarjev, ustvaril s trdim delom. Rodil se je v Leningradu staršem, ki sta oba delala v predilnici. Že med študijem ekonomije se je zaposlil kot pomočnik direktorja v predilnici. Njegov nadrejeni je v njem prepoznal potencial in ga zgodaj naučil pomena prevzemanja delnic drugih podobnih podjetij, s čimer bi lahko obdržal nadzor nad lastnim poslovanjem. Mordašov je te nasvete skrbno upošteval in kmalu postal lastnik številnih podjetij, ki jih je združil v mogočen konglomerat. Njegovi prevzemi so se razširili na rudnike, predelovalnice kovin, avtomobilska podjetja, pristanišča in transportna podjetja.
Vladislav Doronin: Tajkun z mednarodnimi ambicijami
Vladislav Doronin, 46 let, se je v zadnjem času pogosto pojavljal na naslovnicah revij kot ruski tajkun. Njegove poslovne dejavnosti segajo v nepremičninski sektor, gradbeništvo in druge panoge, pri čemer je znan po ambicioznih projektih in povezavah z mednarodnimi zvezdniki. Omenja se ga v povezavi s povezovanjem z manekenko Naomi Campbell, kar nakazuje na njegov vpliv tudi v svetu slavnih.
Agri Ismaïl: Kapitalizem v literarni preobleki
Medtem ko ruski oligarhi predstavljajo vrhunec akumulacije kapitala v stvarnem svetu, pisatelj Agri Ismaïl v svojem romanu "Hiper" ponuja literarno raziskovanje kompleksnih mehanizmov kapitalizma. Ismaïl, ki je pred pisateljsko kariero deloval kot korporativni odvetnik v finančni industriji v Londonu, Dubaju in Iraškem Kurdistanu, je izkusil "ogromen ustroj" finančnega sveta iz prve roke. Kot sam priznava, sprva ni povsem razumel, kaj počnejo v finančnem sektorju, kar ga je spodbudilo k pisanju, da bi si stvari osmislil.
Ismaïl poudarja, da je dolžnost pisatelja razumeti svet, v katerem živi. Kritizira sistem, kjer so dobički privatizirani, izgube pa javne, kar po njegovem mnenju spodbuja nebrzdano hlastanje po denarju. Opozarja, da so varovala, uvedena po finančnem zlomu leta 2008, že večinoma odpravljena.
Njegov roman "Hiper" (2024), ki je bil deležen kritiških pohval na Švedskem, je preveden tudi v slovenščino. Knjiga skozi zgodbo kurdske družine Hardi, ki emigrira iz Iraškega Kurdistana v Iran tik pred iransko revolucijo, razgalja "cinične mehanizme kapitalizma". Roman prepleta svet financ, družinskih razdorov in ostankov internacionalističnih teženj.
V ospredju romana ni toliko posamezni lik, kolikor tema denarja, ki ga Ismaïl predstavi kot neobvladljivo silo, ki ne prinaša sreče, temveč jo celo onemogoča. Čeprav so protagonisti romana begunci višjega razreda, ki so v preteklosti imeli denar in status, roman raziskuje, kaj se zgodi, ko ljudje sledijo mantri "če boš trdo delal, boš prišel do denarja in življenje bo lepo", a kljub obogatitvi ostanejo nesrečni. To postavlja pod vprašaj smisel sistema, od katerega nihče nima koristi, razen morda finančne.
Ismaïl se dotakne tudi pomena empatije in načina, kako mediji predstavljajo trpljenje. Sprašuje se, zakaj moramo "kazati trupla", da bi vzbudili sočutje, zlasti v primerih, ko gre za "Druge". Spomni se na fotografijo utopljenega sirskega dečka Alana Kurdija, ki je za kratek čas vzbudila občutek solidarnosti.
Roman "Hiper" raziskuje tudi vpliv finančne krize leta 2008, pri čemer Ismaïl priznava, da je bila ta tema sprva "neseksi" in ni zvenela kot zabavno čtivo. Zato je svojo idejo vgradil v družinsko sago, žanr, ki ga bralci pogosto pričakujejo od priseljenskih avtorjev, medtem ko popkultura pogosto fetišizira denar in razkošje, kot je razvidno iz serij, kot je "Nasledstvo".
Who Were Italians Before Romans? And Were Romans Greek Or Italians?
Ismaïl kritizira tudi vpliv popularne kulture na dojemanje finančne industrije. Filmi, kot sta "Wall Street" in "Volk z Wall Streeta", ki naj bi prikazovali grozljivost finančne industrije, so po njegovem mnenju paradoksalno ustvarili idole, kot je Gordon Gekko, ki jih borzniki jemljejo za vzornike.
Pisatelj raziskuje tudi idejo o "nekro-cenah", kjer sistem nima drugega cilja kot lastno uničenje, kar ponazarja z mislijo: "Cilj kapitalizma ni bil dobiček, temveč smrt človeštva." Hkrati pa v romanu ostaja prostor za upanje, kar ponazarja z zgodbo očeta Rafiqa, ki je ostal zvest levičarskim idealom. Ismaïl meni, da čeprav morda ne moremo spremeniti sveta, lahko spremenimo življenje drug drugemu, kar je "nekaj" in "začetek".
Finančna pismenost in naložbene strategije
Svet finančnega bogastva in naložb je zapleten, zato je ključnega pomena finančna pismenost. V Sloveniji se z njo ukvarjajo različne iniciative, vključno z "Bootcampom v živo: Investiranje - kako sploh začeti". Tečaji in pogovori, kot so tisti o individualnih naložbenih računih (INR), ljudskih obveznicah, stanju na Ljubljanski borzi in pokojninskem sistemu, nudijo vpogled v svet naložb.
Vlagatelji se soočajo z različnimi vprašanji, kot so:
- Kako vlagati v času povišane inflacije, energetske negotovosti in političnih pretresov?
- Koliko v resnici stane investiranje prek individualnega naložbenega računa (INR) in kako izbrati optimalnega ponudnika?
- Kakšne so razlike med pasivno in aktivno strategijo vlaganja?
- Kako geopolitični šoki, kot je napad na Iran in skok cen nafte, vplivajo na delnice, obveznice, zlato, bitcoin in slovenski trg?
Pogovori z strokovnjaki, kot so ocenjevalci vrednosti nepremičnin, upravljavci premoženja in predstavniki finančnih institucij, pomagajo razjasniti te dileme. Posebna pozornost je namenjena tudi vplivu demografije na prihodnjo dostopnost nepremičnin ter strukturnim težavam trga, kot so velik delež praznih stanovanj in neurejen najemni trg.
Omenja se tudi pomembnost razumevanja celotnega sistema finančne infrastrukture, ki je pogosto skrit za posameznim brokerjem. Uvažanje poročil iz različnih platform, kot so IBKR, Trade Republic, Revolut, eToro in Trading 212, omogoča pregled nad naložbami in olajša oddajo davčnih napovedi s pomočjo davčnih asistentov, kot je TAXISTENT.
Vzajemna delnica in prihodnost naložb
Posebno pozornost je deležen tudi burni začetek trgovanja z delnico Vzajemne na Ljubljanski borzi. Razprave o pričakovani točki preloma, prvi dividendi, omejitvah prenosa delnic, koncentraciji lastništva, vlogi države ter vplivu geopolitike in politike na poslovanje podjetja so ključne za male vlagatelje. Strategija podjetja do leta 2027 in njen vpliv na trg so predmet podrobnih analiz.
Who Were Italians Before Romans? And Were Romans Greek Or Italians?
Vse te teme, od megalomanskega bogastva ruskih oligarhov do literarnih kritik kapitalizma in praktičnih nasvetov za vlaganje, rišejo sliko kompleksnega sveta, kjer se prepletajo finance, moč, družbene spremembe in osebne usode. Zavedanje teh povezav je prvi korak k bolj premišljenemu razumevanju in obvladovanju izzivov sodobnega finančnega sistema.