Nosečnost in starševstvo v Sloveniji delavcem prinašata posebno varstvo, ki sega pred, med in po sklenitvi delovnega razmerja. Zakonodaja, ki področje ureja, med drugim ZDR-1 in Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, ščiti tako prihodnje matere kot tudi njihove nerojene otroke. Mednarodna organizacija dela s Konvencijo MOD št. 183 o varstvu materinstva postavlja državam članicam minimalne standarde, ki jim sledi tudi slovenska zakonodaja.
Obveznosti delodajalca pri sklepanju in v času trajanja delovnega razmerja
Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine ipd. Tudi v času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.
Pravica do obvestila in dokazila o nosečnosti
Za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz nosečnosti, je ključno, da delavka delodajalca pravočasno obvesti o svoji nosečnosti in jo dokaže s predložitvijo zdravniškega potrdila. Obvestilo mora biti podano takoj, ko delavka za nosečnost izve. Naknadno obvestilo ni mogoče, zato je pravočasno obveščanje ključno za pridobitev vseh zakonskih pravic. Delodajalca je treba obvestiti najkasneje do 12. tedna nosečnosti, skupaj s pričakovanim datumom poroda.
Prepovedana in omejena dela za nosečnice
Delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 184. členu in Pravilnik o varovanju zdravja pri delu določata, katerim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem nosečnica ne sme biti izpostavljena. Med te sodijo:
- Fizični dejavniki: hiperbarna atmosfera (npr. potapljanje, zaprti prostori pod tlakom), šoki, vibracije, premikanje, premeščanje bremen, hrup nad 80 dB, ionizirajoče oziroma neionizirajoče sevanje, ekstremni mraz ali vročina, gibi in položaji, potovanja, mentalna ali fizična utrujenost ter druga fizična bremena.
- Biološki dejavniki: izpostavljenost toksoplazmi, virusu rdečk (razen če je delavka cepljena proti rdečkam).
- Kemični dejavniki: svinec in njegovi spojine, živo srebro, zdravila proti mitozi, ogljikov monoksid ter druge snovi, za katere je znano, da ogrožajo zdravje noseče delavke in nerojenega otroka.
- Delovni pogoji: podzemno rudarsko delo, dela v stanju (po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan), dela pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu nosečnosti, ter dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje.
Če delavka opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Če se z začasno prilagoditvijo nevarnosti ni možno izogniti, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela. V primeru, da je za to novo delovno mesto predvideno nižje plačilo, je delavka upravičena do višjega plačila, kot da bi opravljala svoje običajno delo. Če delodajalec ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času odsotnosti iz tega razloga zagotoviti nadomestilo plače.
Prepoved nočnega dela, nadurnega dela ter dela ob nedeljah in praznikih
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnega dela. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju, kjer lahko nosečnice ali doječe matere delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih, razen v gostinstvu, podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah.
Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden. Če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za zdravje delavke ali otroka, ji je nočno delo prepovedano, ne glede na njeno soglasje. Delodajalec lahko naloži nočno delo nosečnici samo z njenim soglasjem, če ocena tveganja ne pokaže nevarnosti. V kolikor bi delodajalec kljub nesoglasju ali prepovedi opravljanja na podlagi ocene tveganja odredil nočno delo, je v prekršku in ga lahko doleti globa do 2.000 evrov.
Kako stres v nosečnosti vpliva na plod
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, prav tako ne delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Pred odpovedjo so zavarovani tudi starši, ki izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, ta prepoved pa velja še en mesec po izrabi tega dopusta. V vsem tem času delodajalec tudi ne sme opraviti nobenega pripravljalnega ravnanja, potrebnega za (naknadno) odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca (npr. dati objavo prostega delovnega mesta ali drugače iskati novega zaposlenega). Ta zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti in traja štiri mesece po rojstvu otroka. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta.
Druge pravice in socialno varstvo
Poleg posebnih pravic v zvezi z delom, nosečnice in starši uživajo tudi druge socialne pravice. Med te sodijo materinski, očetovski in starševski dopust ter z njimi povezana nadomestila. Prav tako obstajajo pravice kot so otroški dodatek, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka. Mati, zaposlena za polni delovni čas, ima v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila pediatra, pravico do enournega odmora dnevno, za otroka do 9. meseca starosti. Starši so upravičeni tudi do krajšega delovnega časa in do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva.
Nosečnost med poskusno dobo
Če delavka izve za nosečnost med poskusno dobo, o tem ni dolžna obvestiti nadrejenega. Če pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi zaradi nosečnosti, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju.
Zaključek
Varstvo nosečnic in staršev na delovnem mestu je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobro počutje tako zaposlenih kot njihovih otrok. Slovenska zakonodaja zagotavlja obsežne pravice, ki jih morajo delodajalci spoštovati. Pravočasno obveščanje delodajalca o nosečnosti in poznavanje lastnih pravic sta prvi korak k zagotavljanju ustreznega varstva.