Angina pektoris in angina sta dva medicinska izraza, ki se pogosto pojavljata v povezavi z zdravstvenimi težavami, vendar opisujeta bistveno različna stanja. Medtem ko angina pektoris predstavlja specifično vrsto bolečine v prsih, ki je posledica zmanjšanega pretoka krvi v srce, angina (ali tonzilitis) označuje akutno vnetje mandljev in okoliške sluznice žrela, ki ga običajno povzročajo virusi ali bakterije. Razumevanje njunih vzrokov, simptomov in zdravljenja je ključno za ustrezno oskrbo in preprečevanje morebitnih zapletov.
Angina Pectoris: Srce, ki Trpi zaradi Pomanjkanja Kisika
Angina pektoris je vrsta bolečine v prsih, ki se pojavi kot posledica zmanjšanega pretoka krvi v srce. To stanje nastane, ko srčna mišica ne prejema dovolj kisika, kar lahko povzroči različne stopnje nelagodja ali bolečine.
Kako Angina Pectoris Vpliva na Telo?
Ko do srca pride premalo krvi, napolnjene s kisikom, lahko to omeji njegovo sposobnost učinkovitega črpanja, kar povzroči bolečine v prsih. Ta zmanjšana oskrba s kisikom se imenuje miokardna ishemija. Dolgotrajne epizode angine lahko povečajo tveganje za srčni napad. Angina pektoris se lahko giblje od blage do hude in jo je običajno mogoče obvladati s spremembo življenjskega sloga ali z medicinskimi posegi.
Vzroki za Angino Pectoris
Angina je običajno posledica nezadostnega pretoka krvi v srčno mišico zaradi bolezni koronarnih arterij. To je stanje, pri katerem se arterije, ki srce oskrbujejo s krvjo, bogato s kisikom, zožijo in zatrdijo, zaradi česar kri težje doseže želeni cilj. Drugi možni vzroki za angino pektoris vključujejo visok holesterol, kajenje, hipertenzijo, telesno nedejavnost ali čustveni stres.
Simptomi Angine Pectoris
Najpogostejši simptom angine je nelagodje ali bolečina v prsnem košu, ki se lahko čuti kot tiščanje, teža, stiskanje ali pekoč občutek. Mnogi ljudje opisujejo občutek kot trak, ki se zateguje okoli prsi. Bolečino angine lahko čutite tudi v rokah (zlasti levi roki), vratu, čeljusti in lopatici. Drugi simptomi lahko vključujejo težko dihanje, zgago, slabost, potenje, utrujenost ali omotico.
Diagnoza in Zdravljenje Angine Pectoris
Če čutite nelagodje v prsnem košu, je pomembno, da se naročite pri svojem zdravniku. Po fizičnem pregledu bo zdravnik morda zahteval nadaljnje preiskave, kot so stresni test, ehokardiogram ali srčna kateterizacija, da bi diagnosticiral angino pektoris. Zdravljenje običajno vključuje spremembe življenjskega sloga in zdravila za nadzor dejavnikov tveganja. To lahko vključuje opustitev kajenja, vzdrževanje zdrave telesne teže, uživanje uravnotežene prehrane, redno vadbo in obvladovanje ravni stresa.
Angina (Tonzilitis): Vnetje Mandljev in Žrela
Angina ali Tonzilitis je akutno vnetje tonzil (mandljev, nebnic) in sosednje sluznice. Tonzili se nahajata globoko v ustni votlini, na vhodu v žrelo. Služita prvi obrambi pred raznovrstnimi okužbami, prestrezata mikroorganizme in jih tako ustavita, preden bi lahko prišli do spodnjih dihal. Če se to vendarle zgodi, potem običajno govorimo o tonzilitisu ali angini. Gre za precej pogosto okužbo, pri kateri je poleg tonzil lahko vneta tudi žrelnica. Verjetnost okužbe je z dobro telesno odpornostjo manjša. Angina sama po sebi ne predstavlja resne okužbe, do zapletov pa lahko pride, če jo spremlja še okužba srednjega ušesa. Angino oziroma Tonzilitis večina pozna po imenu gnojna angina.
Povzročitelji Angine
Bolezen lahko povzročajo bakterije, virusi in glivice. Najpogostejši povzročitelj streptokoknega vnetja žrela je Streptococcus pyogenes (betahemolitični streptokok skupine A), ki povzroča od 20 % do 40 % vseh akutnih vnetij žrela pri otrocih in od 5 % do 15 % pri odraslih. Vnetje žrela je tudi najpogostejša okužba, ki jo povzroča S. pyogenes. Bolezen se najpogosteje pojavlja v hladnejših mesecih (pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi). Streptokokno vnetje žrela se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti, najpogosteje pa se pojavi pri otrocih, starih od 5 do 15 let. Pri otrocih, mlajših od 3 let, se pojavi redko.
Rezervoar betahemolitičnih streptokokov skupin C in G so živali in ljudje. Pri ljudeh se streptokoki skupin C in G najpogosteje nahajajo v žrelnem prostoru. Za streptokoke skupine A (GAS) smo ljudje edini rezervoar. Pri ljudeh se S. pyogenes nahaja v nosno-žrelnem prostoru in na koži.
Prenos Okužbe in Inkubacijska Doba
Vir okužbe so bolniki in osebe brez izraženih simptomov in znakov bolezni (klicenosci bakterij). Odrasli, ki so pogosto v stiku z otroci (npr. starši šoloobveznih otrok), imajo povečano tveganje za streptokokno vnetje žrela, in okužba se pogosto razširi na druge ljudi v njihovem gospodinjstvu. Gneča, npr. v vrtcih in šolah, povečuje tveganje za širjenje bolezni. Inkubacijska doba (čas, ki preteče od okužbe do pojava prvih simptomov/znakov bolezni) običajno traja 2-5 dni.
Klinična Slika Angine
Bolezenski simptomi in znaki, značilni za streptokokno vnetje žrela, vključujejo: bolečine pri požiranju ter bolečine v žrelu in vratu, slabo počutje, glavobol, mrzlico, visoko vročino. Žrelo je izrazito pordelo, uvula (jeziček v sredini zadajšnjega roba mehkega neba) je otekla, nebnici sta pokriti z belimi čepki ali s sivobelimi oblogami. Prisotne so lahko pikčaste krvavitve po mehkem nebu, sprednje vratne bezgavke so povečane in boleče. Otroci pogosto bruhajo in jih boli trebuh. Odsotni so prehladni simptomi in kašelj.
Bolezenski simptomi in znaki, značilni za streptokokno vnetje žrela pri otrocih do tretjega leta starosti, vključujejo: vročine ni ali je blaga, sluznica žrela je skoraj nespremenjena, povečane so vratne bezgavke, pogost je gnojen izcedek iz nosu, prisotna sta razdražljivost in pomanjkanje apetita. Streptokokno vnetje žrela se lahko pojavi sočasno z izpuščajno boleznijo škrlatinko.
Angino najpogosteje prepoznamo kot pekoče in boleče žrelo. Ta bolečina se še stopnjuje pri požiranju. Zaradi oživčevanja z istimi živci se ob angini pogosto pojavi tudi bolečina v ušesih. Majhni otroci ne znajo povedati, da jih boli žrelo, pač pa zavračajo hrano. Pogosto pojav spremljajo vročina, slabo počutje, glavobol in bruhanje. Nebnici sta pordeli in nabrekli, pokriti z gnojem in belimi oblogami (ki se jih da odluščiti, ne da bi tkivo spodaj zakrvavelo).
Angina animations YouTube
Diagnoza Angine
Diagnozo postavimo na podlagi značilne klinične slike. Z laboratorijskimi preiskavami ugotovimo povečano število levkocitov v krvi s prevlado nevtrofilnih levkocitov in povišan C-reaktivni protein. Pri odločanju, kako ukrepati ob streptokoknem vnetju žrela, nam lahko pomaga Centorjev točkovni sistem. Na podlagi števila točk se lahko odločimo, pri katerem bolniku je smiselna dodatna mikrobiološka diagnostika. V prid okužbi s povzročiteljem S. pyogenes govorijo štiri Centorjeva merila: telesna temperatura > 38 stopinj Celzija, boleče/povečane sprednje vratne bezgavke, obloge na nebnicah in odsotnost kašlja. Vsota točk 3-4 (po Centorjevih merilih) pri odraslih kaže, da gre zelo verjetno za streptokokno okužbo, medtem ko je pri otrocih uporaba Centorjevih meril nekoliko manj zanesljiva. Klinično diagnozo streptokoknega vnetja žrela potrdimo z dokazom antigena S. pyogenes v brisu žrela (hitri testi) ali osamitvijo bakterije na kulturi.
Diferencialna diagnoza: Ob prisotnosti znakov in simptomov zunaj žrela pomislimo na virusno okužbo. Bolniki s streptokoknim vnetjem žrela običajno nimajo kašlja, nahoda, hripavosti, razjed v ustih, konjunktivitisa (vnetja očesnih veznic). Ti simptomi močno kažejo na virusno etiologijo. Okužbo z virusi influence, adenovirusi, herpes simplex virusom (HSV) in citomegalovirusom (CMV) lahko potrdimo s testi polimerazne verižne reakcije (PCR) in direktne imunofluorescence (DIF). Okužbo z virusi Epstein-Barr (EBV), CMV, HSV in humanim virusom imunske pomanjkljivosti (HIV) potrdimo tudi z dokazom prisotnosti antivirusnih protiteles v bolnikovi krvi. Pri diferencialni diagnozi so v nekaterih primerih nepogrešljivi laboratorijski testi: infekcijska mononukleoza (povzročitelj je EBV, redkeje CMV; povečano število levkocitov in povečan delež limfocitov); agranulocitoza (bolezensko stanje z zelo zmanjšanim številom granulocitov v krvi; lahko se kaže kot nekrotizirajoča angina; močno zmanjšana koncentracija levkocitov, nevtrofilci pa so odsotni/jih je zelo malo); levkemija (na začetku je lahko v ospredju nekrotizirajoče vnetje žrela; v krvi so nezrele (atipične) celice).
Zdravljenje Angine
Zdravljenje z antibiotiki je potrebno in strokovno utemeljeno, saj skrajša čas trajanja in intenzivnost simptomov, zmanjša verjetnost prenosa okužbe in preprečuje razvoj zapletov. Streptokokno vnetje žrela zdravimo praviloma s penicilinom 10 dni. Drugo antibiotično skupino izberemo le pri pacientih, ki so na penicillin preobčutljivi. Spremljajoče simptome (vročina, bolečina) zdravimo z analgetiki in antipiretiki.
Pri večini ljudi je treba virusne okužbe zdraviti samo s paracetamolom, da bi znižali povišano telesno temperaturo (gnojna angina brez antibiotikov). Koristen je tudi aspirin, vendar ga ne smejo jemati mlajši od 16 let. Ko gre za bakterijsko okužbo in so vam predpisani antibiotiki, je pomembno, da predpisani odmerek dokončate.
Kemoprofilaksa: S kemoprofilakso želimo z ustreznimi zdravili zaščititi osebe pred okužbo in boleznijo. Pri bolnikih in njihovih tesnih stikih, ki so preboleli akutno revmatično vročico ali akutni poststreptokokni glomerulonefritis, lahko odredimo ustrezno antibiotično zaščito, praviloma benzatinpenicilin. Drugo antibiotično skupino izberemo le pri pacientih, ki so na penicilin preobčutljivi. Trajanje kemoprofilakse se določi individualno.
Zapleti Angine
Zapleti po streptokoknem vnetju žrela so redki. Pojavijo se zaradi širjenja bakterij v bližnja in/ali oddaljena tkiva in organe že zgodaj v poteku bolezni. Streptokokno vnetje žrela se lahko zaplete v: vnetje srednjega ušesa, peritonzilarni absces in celulitis (ognojek in vnetje podkožja ob nebnicah), retrofaringealni absces (ognojek bezgavk na zadajšnji in stranski steni žrela), akutni sinuzitis in mastoiditis (akutno vnetje obnosnih votlin in vnetje mastoidne kosti), streptokokno pljučnico, gnojni meningitis in možganski absces (gnojno vnetje možganskih ovojnic in možganski ognojek), endokarditis (vnetje srčnih zaklopk), osteomielitis (vnetje kostnega mozga in kosti), artritis (vnetje sklepov), streptokokni sindrom toksičnega šoka (resna okužba s pyogenes, ki izločajo eksotoksine, le-ti pa poškodujejo tkiva, vdrejo v kri in lahko vodijo v sepso, večorgansko odpoved in smrt), sepsa (skrajni sistemski odziv telesa na okužbo, ki sproži verižno reakcijo poškodb tkiva, odpovedi organov in lahko vodi v smrt).
Zelo redko se pojavijo pozni imunsko pogojeni zapleti, kot je akutni poststreptokokni glomerulonefritis (vnetje ledvic, ki se pojavi 7-21 dni po okužbi) in akutna revmatična vročica (vnetna revmatična sistemska bolezen, ki se pojavi 2-3 tedne po okužbi). Obolenje z akutnim poststreptokoknim glomerulonefritisom in akutno revmatično vročico lahko nekaj tednov po okužbi s S. pyogenes potrdimo z dokazom antistreptokoknih protiteles v bolnikovi krvi.
Večino zapletov preprečimo s pravočasnim in doslednim zdravljenjem z ustreznimi antibiotiki. Bolezen večinoma poteka blago. Bolezenski znaki ponavadi minejo v 3-5 dneh. Smrt zaradi streptokoknega vnetja žrela je izjemno redka.
Gnojna angina pri otrocih je lahko resno stanje, še posebej, če ni ustrezno zdravljena. Absces tonzile: bakterijska okužba tonzil lahko v nekaterih primerih povzroči nastanek abscesa, gnojne tvorbe v tkivu okoli tonzil. Revmatična vročica: to je redek, a resen zaplet gnojne angine, ki lahko prizadene srce, sklepe, kožo in centralni živčni sistem. Glomerulonefritis: to je vnetna bolezen ledvic, ki se lahko pojavi kot zaplet gnojne angine, običajno nekaj tednov po okužbi z bakterijami Streptococcus pyogenes.
Preprečevanje Angine
Cepiva proti streptokoknemu vnetju žrela ni. Za preprečevanje okužbe je pomembno predvsem izogibanje tesnemu stiku z bolnikom in vzdrževanje ustrezne osebne in splošne higiene. Zlasti je pomembna ustrezna higiena rok, še posebej po kašljanju in kihanju ter pred pripravo hrane.
Za preprečevanje širjenja streptokoknega vnetja žrela je pomembno: izogibanje stikom z ljudmi in uporaba maske v času kužnosti (osamitev oz. izolacija), pogosto umivanje rok z milom in vodo vsaj 20 sekund, uporaba razkužil za roke, pokrivanje ust in nosu z robčkom ob kašljanju in kihanju ter odlaganje robčkov v smeti, kašljanje in kihanje v zgornji del rokava ali komolec, ne v roke, pomivanje kozarcev, pribora in krožnikov, ki jih uporabi bolna oseba, pogosto prezračevanje zaprtih prostorov.
Kužnost in Imunost
Bolnik je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju s penicilinom. Bolnika moramo prvih 24 ur zdravljenja osamiti. Izostane naj iz dela, šole ali vrtca, dokler ni minilo 24 ur od začetka zdravljenja s penicilinom in dokler ima povišano telesno temperaturo. Imunost se ne razvije. Oseba, ki je prebolela streptokokno vnetje žrela, lahko v prihodnosti večkrat znova zboli.
Da, gnojna angina se lahko ponovi. Čeprav je večina primerov gnojne angine akutnih in mine po ustrezni obravnavi z antibiotiki, se lahko okužba včasih ponovi ali se razvije v kronično stanje. Če je otrok ali odrasla oseba izpostavljena istim bakterijam, ki povzročajo gnojno angino, na primer prek stika z okuženo osebo, se lahko okužba ponovi. Če ima posameznik oslabljen imunski sistem, je prav tako bolj nagnjen k ponavljajočim se okužbam, vključno z gnojno angino.
Tonzilni Kamni in Angina
Da, gnojna angina lahko prispeva k nastanku tonzilnih kamnov, zlasti kadar je prisotna ponavljajoča se ali kronična okužba tonzil. Tonzilni kamni, imenovani tudi tonziloliti, so majhni, trdi grudasti delci, ki se lahko tvorijo v vdolbinah tonzil, imenovanih kripti. Pri gnojni angini se na tonzilah pogosto pojavijo gnojne obloge, ki vsebujejo bakterije, sluz in odmrle celice. Te obloge lahko vplivajo na tvorbo tonzilnih kamnov. Vnetje tonzil lahko poveča količino sluzi in odmrlih celic, ki se nabirajo v kriptah tonzil, kar lahko prispeva k tvorbi tonzilnih kamnov.
Skupne Značilnosti in Razlike
Medtem ko angina pektoris prizadene srce in ožilje, angina (tonzilitis) prizadene žrelo in mandlje. Simptomi angine pektoris so povezani s pomanjkanjem kisika v srčni mišici, medtem ko so simptomi angine povezani z vnetjem in okužbo v žrelu. Obe stanji pa zahtevata ustrezno diagnozo in zdravljenje, da se preprečijo morebitni zapleti.
Pomembno je, da si vzamete čas za počitek in omejite telesno aktivnost, da vaše telo dobi dovolj časa za okrevanje, ne glede na to, ali gre za angino pektoris ali angino. Poskrbite, da boste ostali dobro hidrirani, saj lahko pitje zadostnih količin vode pomaga pri razredčevanju sluzi, lajšanju bolečine v grlu in spodbujanju izločanja toksinov iz telesa. Izpiranje ust s toplo slano vodo lahko pomaga pri zmanjševanju vnetja in lajšanju bolečine v grlu. Za dodatno blaženje je možno dodati tudi malo sode bikarbone. Nanašanje hladnih obkladkov na zunanji del vratu lahko prav tako pomaga zmanjšati oteklino in nelagodje. Če imate hude bolečine, lahko vzamete protibolečinska zdravila, kot so paracetamol ali ibuprofen, v skladu z navodili na embalaži. Tudi vlažen zrak lahko pomaga pri blaženju suhega in dražilnega grla. Uporaba vlažilnika zraka ali vlaženje zraka s pomočjo pare lahko pomaga pri lajšanju nelagodja.
Nepravilno obravnavanje kateregakoli od teh stanj lahko pusti resne posledice. V strokovni literaturi piše, da je angina bakterijsko, včasih pa tudi virusno, vnetje mandeljnov in žrela. Znaki so pekoče žrelo in bolečina, ki je močnejša pri požiranju. Ob prvih znakih vnetja žrela je treba 2- do 3-krat dnevno mazati mandlje s čopičem, namočenim v koncentriranem Molkosanu ali pa le-tega grgrati. S tem lahko preprečimo nadaljnji razvoj začete angine. Molkosan uničuje bakterije na površini mandljev, pa tudi v njihovih brazdah. Prepreči nastajanje toksinov in pomaga telesni obrambi, da prej doseže vneto mesto. Mlečna kislina iz sirotkinega koncentrata deluje razkuževalno in zagotavlja boljšo prekrvljenost tkiva. Namesto Molkosana lahko žvečite korenine bedrenca (Pimpinella saxifraga). Primerna je tudi ješčerica (Imperatoria ostruthium). Obvezna je dobra ustna higiena. Koristi grgranje slane vode. Dodatno je dobro bolezen odpravljati tudi notranje z jemanjem kalcijevega kompleksa. Pri angini moramo ukrepati tudi zunanje. Ob začetku angine si takoj pripravimo obkladke za vrat - izmenično z zeljnimi listi in glino. En dan ali noč dajemo obkladke z zeljnimi listi, drug dan in noč z glino, ki jo pripravimo s presličnim čajem. Še močnejši so obkladki s hrenom in skuto. Dodatek skute ali naribanega korenja ublaži delovanje hrena, ki bi bilo sicer prehudo. Ob kašlju ali bronhialnem katarju vzamemo presne vršičke jelke (Santasapina sirup) ali sirup ozkolistnega trpotca. S temi preprostimi sredstvi preprečimo toksinom, nastalim v mandljih, da bi škodili drugim delom telesa. Toksine, ki so že v krvi, je treba čimprej izločiti iz telesa, zato spodbudimo delovanje ledvic. Pri tem sta učinkovita ledvični čaj in zlata rozga. Pri izločanju toksinov pomagajo tudi potilne kure. Da bi dosegli izločitev vseh preostalih toksinov iz telesa, je potrebno še dodatno zdravljenje. To dosežemo s pripravki za ledvice in jetra.
Angina se lahko pojavi kadarkoli, pogostejša pa je v hladnejših mesecih. Zaradi bolečin v žrelu bolniki pogosto iščejo zdravniško pomoč. Ko se pojavijo vprašanja o zdravju, lahko skrbi olajša pogovor z zdravnikom na daljavo. Za virusna in bakterijska vnetja v žrelu so značilni bolečina, predvsem ob požiranju, vročina, glavobol in splošno slabo počutje. Virusna vnetja so značilno povezana z izcedkom iz nosu, hripavostjo, kašljem in vnetjem očesnih veznic. Otroci z bakterijsko angino pogosto bruhajo in jih boli trebuh. Diagnozo potrdimo z anamnezo - z bolnikom se posvetujemo, kako bolezen poteka, s pregledom, laboratorijsko preiskavo krvi in brisom žrela. Pri bakterijski okužbi sta prisotna povečano število levkocitov v krvi s prevlado nevtrofilnih levkocitov in povišan C-reaktivni protein (CRP). Diagnozo lahko potrdimo tudi z dokazom antigena S v brisu žrela. Angina in gripa imata nekatere podobne simptome, vendar sta to različni bolezni. Da, angina je nalezljiva bolezen. Najpogostejši bakterijski povzročitelj angine je Streptococcus pyogenes. Vir okužbe pri streptokokni angini so bolniki in osebe brez izraženih simptomov in znakov bolezni (klicenosci bakterij). Okužimo se s tesnim stikom (vstopno mesto streptokokov je običajno sluznica žrela), z govorjenjem, kašljanjem, kihanjem, lahko pa tudi skozi poškodovano kožo. Inkubacijska doba (čas, ki preteče od okužbe do prvih simptomov/znakov bolezni) je običajno dva do pet dni. Bolnik je kužen od pojava bolezenskih znakov do 24 ur po začetku zdravljenja z antibiotikom. Imunost po bolezni se ne razvije; oseba, ki je prebolela streptokokno vnetje žrela, lahko v prihodnosti večkrat znova zboli. Da, nekateri ljudje imajo angino brez povišane telesne temperature. Vendar je to manj pogosto. Streptokokno angino zdravimo z antibiotiki. S tem skrajšamo trajanje in zmanjšamo intenzivnost simptomov, zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe ter preprečimo razvoj zapletov. Streptokokno vnetje žrela zdravimo praviloma s penicilinom, zdravljenje pa traja deset dni. Čeprav se bolnik že po nekaj dneh jemanja antibiotika počuti veliko bolje, jemanja antibiotika ne sme prekiniti. Pacientom, ki so alergični na penicilin, predpišemo drug antibiotik. Pomembno je, da bolnik antibiotike jemlje po navodilu zdravnika. Virusno angino povzročajo različni virusi - adenovirusi, rinovirusi, koronavirusi, virusi influence in drugi. Trajanje simptomov virusne angine se lahko razlikuje, vendar simptomi običajno trajajo od nekaj dni do približno enega tedna. Angina je potencialno nevarna bolezen zaradi morebitnih zapletov, ki pa so razmeroma redki. Nastanejo zaradi širjenja bakterij v bližnja in oddaljena tkiva. V primeru zapletov je ključnega pomena hiter dostop do specialista. Zelo redko pa pride do poznih imunsko pogojenih zapletov. Mednje spada vnetje ledvic (7-21 dni po okužbi); okvara je lahko prehodna ali trajna. Pojavijo se glavobol, slabost, bruhanje, zviša se krvni tlak. Resen zaplet je tudi revmatična vročica, ki se pojavi 14 do 21 dni po akutni fazi bolezni. Angina je neprijetna bolezen. Za preprečevanje okužbe je pomembno izogibanje stikom z obolelimi, higiena rok, pogosto prezračevanje zaprtih prostorov in skrb za svoje zdravje. Zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje bakterijske angine lahko pomembno prispevata k hitremu okrevanju. V zgornjem delu nosno-žrelne votline leži žrelnica (adenoidna žleza), na prehodu iz ustne votline v žrelo pa par ovalnih tvorb, ki jih imenujemo mandlji (nebnice). Žrelnica in mandlji so del limfnega sistema, ki je obrambni mehanizem organizma. Vnetje nebnic in žrelnice (tonzilitis), bolj znano kot angina, je v večini primerov nenevarna bolezen, ki pa lahko nezdravljena povzroči tudi resnejše zaplete s trajnimi posledicami. Za angino zbolevajo otroci v vseh starostnih skupinah, še zlasti pa med 3. in 5. letom starosti. Vnetje večinoma povzročajo bakterije iz skupine streptokokov, najpogostejši povzročitelj gnojnih angin je betahemolitični streptokok (Streptococcus pyogenes). Nevarnost širjenja obolenja je večja v vrtcih, šolah in v skupinah, kjer se zadržuje večje število oseb in kjer prihaja do neposrednih stikov. Svoje doprinese tudi dolgoročna izpostavljenost cigaretnemu dimu, ki zmanjša imunsko sposobnost organizma in poveča možnost za nastanek vnetja. Približno 15-20 % šolskih otrok je bacilonoscev. Bolnik prenaša okužbo s tesnim stikom z zdravo osebo preko delcev žrelnega izločka. Predvsem otroci se lahko okužijo z vstavljanjem »umazanih« rok v usta, bakterijo pa lahko raznesemo tudi preko okužene hrane (mleko). Odrasel človek prepozna angino po pekočem žrelu in bolečinah pri požiranju sline. Zaradi oživčenja z istim živcev se ob tonzilitisu pogosto pojavi tudi bolečina v ušesih. Majhni otroci pogosto ne morejo povedati, da jih boli žrelo, opazi se le, da so nekoliko bolj razdražljivi, zaspani ter da zavračajo hrano. Slabemu počutju se pogosto pridruži tudi glavobol, bruhanje in povišana telesna temperatura. Zdravnik pri pregledu največkrat zatipa povečane vratne bezgavke, nebnici sta nabrekli in pordeli. Otroci, mlajši od treh let, ob okužbi, ki jo povzroča S. pyogenes, nimajo angine, ampak dolgotrajen izcedek iz nosu, nekoliko zvišano telesno temperaturo in povečane vratne bezgavke. Če se vnetju nebnic, ki ga povzroča S. pyogenes, pridruži še folikularni izpuščaj na koži, ima bolnik škrlatinko. Potek škrlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine. Ker angina lahko povzroči zaplete, je dobro, da obiščete svojega izbranega družinskega zdravnika ali pediatra v primeru bolečega žrela, ki traja več kot 48 ur, in ob prisotnosti visoke vročine. Prav tako obiščite zdravnika, kadar vas močno boli žrelo, vendar niste prehladni. Ker gre za razmeroma pogosto obolenje, zdravnik angino največkrat diagnosticira s pomočjo temeljitega telesnega pregleda. Predvsem pri majhnih otrocih se večkrat poslužuje tudi analize odvzetega brisa žrela. Opravi ga s pomočjo sterilne vatirane palčke, s katero podrgne po otrokovem žrelu. S tem dobi vzorec oblog ali gnoja, ki ga nato analizirajo v laboratoriju. Angina je potencialno nevarno obolenje zaradi številnih morebitnih zapletov. Zapleti so septični (gnojni) in imunsko pogojeni (negnojni). Septični nastanejo zaradi širjenja streptokokov v okoliško tkivo. Če se vnetje razširi na tkiva v okolici in se ob mandljih ali za njimi ustvari novo žarišče, nastane peritonzilarni ognojek oziroma absces. Oteklina je lahko tako velika, da lahko celo ovira dihanje in požiranje. Ob tem se obilno izloča slina, včasih pa privede celo do čeljustnega krča. Ker je žrelo povezano z ušesom preko t.i. Evstahijeve cevke, lahko predvsem pri otrocih pride do okužbe srednjega ušesa. Med negnojne zaplete spada ledvična okvara, ki je lahko prehodna ali celo trajna. Akutni postsreptokokni glomerulonefritis se lahko pojavi 7-21 dni po bolezni. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje, zviša se krvni tlak, v hujši obliki se lahko pojavijo tudi edemi okrog oči, na spodnjih okončinah in drugod po telesu. Za revmatično vročico je značilno, da prizadene srčno mišico, sklepe, podkožje in osrednje živčevje. Običajno se do 25 dni po streptokokni okužbi pojavijo bolečine v sklepih in otekanje sklepov, tahikardija (hitrejše bitje srca), zvišana telesna temperatura, opazne pa so že vnetne spremembe na srcu in v podkožnem tkivu. Za vnetje sklepov je značilno, da so prizadeti predvsem večji sklepi ter da se vnetje običajno seli iz enega sklepa na drugega. Prizadetih je lahko več sklepov hkrati. Angino, ki jo povzroči okužba s streptokoki, zdravimo s pomočjo antibiotikov. Največkrat so to penicilini, zdravljenje pa traja 10 dni. Alternativa je cefalosporin prve generacije ali makrolid. Čeprav se bolnik že po nekaj dneh jemanja antibiotika počuti veliko bolje, ne sme prekiniti z jemanjem antibiotika. Predčasna opustitev terapije zelo pogosto povzroči nastanek bakterij, odpornih proti antibiotikom. Pri nekaterih majhnih otrocih je občasno potrebna tudi hospitalizacija in parenteralno dajanje antibiotika. Najboljša zaščita pred okužbo je še vedno izogibanje tesnim stikom z obolelo osebo ter temeljito umivanje rok z milom in vodo, ki jih nato obrišete z brisačko za enkratno uporabo. Prav tako ne uporabljajte istega pribora ali kozarcev kot obolela oseba. Priporočljivo je pitje večjih količin tekočine, potreben pa je tudi počitek. Slednje še posebej velja za otroke. Priporočena je predvsem blaga prehrana, zelo dobra izbira so npr. juhe, izogibati se je treba gaziranim pijačam. Naša dihala so vse leto dovzetna za različne okužbe. Angina je nalezljiva bolezen, za katero je najbolj značilno akutno vnetje mandljev v steni žrela. Povzročijo jo lahko virusi ali bakterije. Bakterijsko angino, ki se imenuje tudi gnojna angina, največkrat povzroči bakterija Streptococcus pyogenes. Bolj je razširjena med otroki, pri katerih povzroči od 20 % do 40 % akutnih vnetij žrela, kot med odraslimi, pri katerih je vzrok za od 5 % do 15 % vseh akutnih vnetij žrela. Za uspešno zdravljenje je ključno razlikovanje med virusno in bakterijsko angino. Bakterija Streptococcus pyogenes skupine A, ki je najpogostejši povzročitelj gnojne angine, lahko živi in se razmnožuje samo v človeku. Če imamo vročino (> 38 °C), hude bolečine v grlu, težave z dihanjem, bele obloge na mandljih in povečane bezgavke na vratu, je dobro obiskati zdravnika. Zdravnik na podlagi brisa žrela s hitrim streptokoknim testom in laboratorijsko preiskavo krvi potrdi, ali gre za bakterijsko angino, in po potrebi predpiše antibiotik. Antibiotično zdravljenje prepreči širjenje okužbe na srednje uho, sinuse, pljuča ali srčne zaklopke in hujše zaplete. Pri bakterijski angini se po nekaj dneh jemanja antibiotika počutimo bolje, je pa pomembno, da ga neprekinjeno jemljemo celoten predpisani čas. Tako preprečimo ponovitev bolezni ter razvoj in širjenje odpornosti bakterij proti antibiotikom. Imunost se po preboleli angini ne razvije, zato lahko za to boleznijo zbolimo večkrat. Virusna angina traja od tri do sedem dni. Najpogosteje jo spremljajo blag kašelj, zamašen nos in hripavost. Antibiotiki pri odpravljanju virusov niso učinkoviti, zato si težave lahko lajšamo s pastilami ali pršilom za boleče grlo.
Kakšni so simptomi gnojne angine, kako prepoznati znake in kakšno je zdravljenje? Angina je pogosto vnetje, ki prizadene predvsem majhne otroke, pa tudi odrasle. Med požiranjem ali brez njega se pojavi bolečina v zadnji steni žrela. Ker se pojavlja v hladnejših mesecih, jo lahko poljubno imenujemo sezonska bolezen. Gnojna angina ali faringitis je akutni vnetni sindrom žrela, ki ga povzročajo različni mikroorganizmi. Je vnetje, ki prizadene žrelo in mandlje. Glede na izvor je lahko angina primarna ali sekundarna. Primarna angina je neodvisna bolezen, za katero je značilno vnetje v samem žrelu. Sekundarna angina se pojavi kot posledica zapletov druge bolezni, kar prispeva k oslabitvi imunosti. Najpogostejše so virusne okužbe zgornjih dihalnih poti. Večina vzrokov je nalezljive narave. Daleč najpogosteje jo povzroči virus ali bakterija. Manj pogosta vzroka sta absces in epiglotitis. Glavne značilnosti faringitisa so vneto grlo, oteženo požiranje, glavobol, spremembe na mandljih, obložen jezik in povečanje regionalnih bezgavk. Pri gnojni angini je inkubacijska doba bolezni kratka, približno 1 do 3 dni. Vnetje je večinoma posledica oslabljene imunosti in ga pogosto spremlja povišana telesna temperatura. Prenaša se kapljično z okužene osebe, ki kašlja, kiha ali govori in izloča povzročitelje bolezni v svoje okolje.
Simptomi gnojne angine: vneto grlo, ki se lahko razširi na ušesa in oteži požiranje, rdečina v grlu, povečane tonzile z belimi pikami na njih, neprijeten zadah, izguba apetita, povišana telesna temperatura nad 38,5 C (pojavi se lahko tudi gnojna angina brez temperature), otekle bezgavke pod čeljustjo in na vratu, glavobol, izguba glasu ali spremembe glasu, izpuščaj na koži ali v ustih, izcedek iz nosu in kašelj, rdečina in oteklina mehkega neba, vnetje sluznice oči, slabost in bruhanje, utrujenost, bolečine v trebuhu (pri otrocih).
Koga prizadene gnojna angina? Poleg otrok je ta bolezen pogosta tudi pri odraslih z oslabljeno imunostjo. Zanimivo je, da ne vpliva na starejšo populacijo. Starost bolnikov običajno ne presega 35 let. Diagnozo postavimo z brisom žrela ali krvnim testom. Bris naredimo ob sumu na bakterijsko vnetje, krvni test pa odpravi dvom, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo.
Ko gre za gnojno angino, vedno predpišejo antibiotik. Za odrasle je enako kot za otroke. Pomembno je počivati, piti veliko tekočine in se izogibati začinjeni in trdi hrani. Jejte juhe, pireje in kaše. Glavno zdravljenje gnojne angine pri odraslih vključuje prejemanje antibakterijskih zdravil, ki zmanjšujejo tveganje za revmatično vročino, z uporabo brizge z iglo. Če vam je predpisan antibiotik in po treh dneh ni vidnega napredka, ga je treba zamenjati.
Gnojna angina je nalezljiva bolezen, ki se prenaša na več načinov: po zraku, kapljično, od bolne osebe ali prenašalca, z aktiviranjem lastnih mikroorganizmov v telesu po oslabitvi imunskega sistema, pod vplivom okoljskih dejavnikov: hipotermija, vdihavanje prahu in dima iz različnih virov.
Nekatere metode zdravljenja so že bile omenjene. Pri večini ljudi je treba virusne okužbe zdraviti samo s paracetamolom, da bi znižali povišano telesno temperaturo (gnojna angina brez antibiotikov). Koristen je tudi aspirin, vendar ga ne smejo jemati mlajši od 16 let. Ko gre za bakterijsko okužbo in so vam predpisani antibiotiki, je pomembno, da predpisani odmerek dokončate.
Odstranitev mandljev je potrebna pri tistih bolnikih, ki trpijo zaradi ponavljajočih se hudih in dolgotrajnih okužb. Če ste imeli dolgotrajno gnojno vnetje mandljev več kot petkrat v enem letu, boste morda morali odstraniti mandlje. Vendar se danes ta praksa izvaja veliko manj pogosto kot prej.