Anja Križnik Tomažin, znana televizijska voditeljica, predavateljica in trenerka javnega nastopanja, trenutno živi zadnje tedne svoje tretje nosečnosti. To posebno obdobje v njenem življenju prinaša novo dinamiko, tako na zasebnem kot poklicnem področju. Z dvema hčerkama, Lilo in Loro, že ima bogate izkušnje materinstva, tretja nosečnost pa prinaša nove izzive in radosti, ki jih Anja sprejema z odprtim srcem in pozitivnim pristopom.
Zrelost in izkušnje v tretje
Vsaka nosečnost je edinstveno doživetje, Anja pa to potrjuje s svojimi izkušnjami. "Vsaka nosečnost je drugačna," poudarja. "V prvo je vsekakor nekaj novega, ne veš, kaj pričakovati, vse je novo, dogodki, rast trebuha, brcanje, tegobe … Pri drugi nosečnosti že vse poznaš, zato je kar v redu. V tretje pa je spet malo drugače." Razlogov za to razliko je več. Kot prvo, sama nosečnost je že tretja po vrsti, kar prinaša določeno mero uveljavljenosti in poznavanja procesa. Kot drugo, Anja priznava, da se ji "že poznajo leta", kar je naraven del življenja, a hkrati poudarja, da je kljub temu zelo aktivna. "Pri meni se tudi pozna, da sem zelo aktivna, tako da včasih kar malo pozabim, da sem noseča." Ta aktivnost ji omogoča, da s posebnim užitkom spremlja vsako novost, spremembo in brco v svojem trebuščku. Za razliko od prejšnjih nosečnosti, kjer je morda čutila določeno nestrpnost, sedaj vlada drugačno vzdušje: "V tej nosečnosti, se mi prvič nikamor ne mudi," pove Anja, kar odraža njeno trenutno notranje stanje miru in sprejemanja.
Skrb za prihodnjega otroka in izbira opreme
Z bližanjem poroda se naravno pojavi vprašanje izbire ustrezne otroške opreme. Anja in njen mož Matej, ki sta vse tri nosečnosti načrtovala, sta se ob prihodu tretjega otroka soočila z odločitvijo o novem vozičku. Prvotna misel je bila, da novega vozička ne bosta potrebovala, saj sta že imela izkušnje z uporabo. Vendar pa je njun dolgoletni voziček začel razpadati, kar je Anjo žalostilo, saj je menila, da takega modela ne bo več mogoče najti na trgu.
Njuna pot jih je vodila v svetovalni center MiniMe, kjer so odkrili novo upanje. Anja je tam zasledila voziček UppaBaby Vista in ugotovila, da ta ponuja še več funkcionalnosti kot njen prejšnji. Navdušila so jo predvsem velika kolesa, ki bodo olajšala premagovanje mehke podlage na peščenih plažah, kar je za Anjo, ki je tudi zagrizena kajtarka, izjemno pomembno. Še ena ključna prednost je bila možnost obračanja košare v vse smeri, kar omogoča prilagodljivost glede na potrebe otroka in okolice.
Posebno pozornost so namenili zaščiti pred soncem, kar je ključnega pomena, še posebej ob načrtovanih izletih na vroče plaže Egipta. Voziček UppaBaby Vista ponuja številna zračenja, ki bodo preprečevala pregrevanje otroka, ter izvlečni senčnik z zaščitnim faktorjem SPF +50, ki bo ščitil pred škodljivimi UV žarki. "UV zaščite so zelo pomembne za otroka, sploh na egipčanskih plažah," poudarja Anja z nasmehom.
Najbolj navdušena pa je bila nad veliko košaro vozička. "Pri treh otrocih imaš toliko ene robe! Ali greš v mesto na sprehod, ali v naravo na sprehod, ali v Egipt kajtat imaš vedno en kup stvari s sabo. Od brisač, flašk, stvari za previjat otroka, za pit, za jest … ni da ni." Velika košara omogoča enostaven prevoz vseh potrebnih stvari, kar je neprecenljivo pri družini s tremi otroki, še posebej, če se pot med potjo ustavi še v trgovini.
Anja vsem mamicam polaga na srce, naj jih dizajn ne preslepi pri izbiri vozička. "Uporabnost vozička je veliko bolj pomembna kot dizajn. Poznamo vozičke, ki so zelo dizajnersko dovršenih, ampak niso zelo uporabni, tudi njihova stabilnost ni tako v redu." Svetuje jim, naj se pred nakupom posvetujejo z izkušenimi svetovalci, ki jim lahko pomagajo najti voziček, ki je zanje najbolj primeren glede na njihove potrebe in življenjski slog.
Izkušnja poroda in epiduralna analgezija
Pri drugem porodu se je Anja odločila za epiduralno analgezijo, kar se je izkazalo za tako pozitivno izkušnjo, da jo namerava ponoviti tudi pri tretjem porodu. "Tiste bolečine, ki jih imaš, veš, da se bodo kmalu končale, ker bo epiduralna prijela, zato jih ni tako težko predihavah," pojasnjuje Anja. Čeprav je potrebno imeti svoje popadke do določene odprtosti, je bil sam porod zanj po njenih besedah "tako lepo doživetje!".
Ključna prednost, ki jo je izpostavila v primerjavi s prvim porodom, je bila manjša utrujenost po porodu. "Po prvem porodu, ki je bil malo težji in je bil brez pomagala, sem bila zelo, zelo utrujena," se spominja. Epiduralna analgezija ji je pustila dovolj moči, da je lahko brez težav takoj začela skrbeti za svojo novorojenko. Ta izkušnja ji daje občutek varnosti in nadzora, kar je pomembno za celotno porodno izkušnjo.
Družinske vezi in veselje ob novem članu
Anja, ki ima sama dve sestri, bo tokrat rodila tretjo deklico. To pomeni, da se bo njuni hčerki Lori pridružila še ena sestrica, ki se jima bo pridružila v družini. Starejši sestri, Lilo in Lora, se novega člana že zelo veselita. "Čisto vsak dan božata trebušček, jo lupčkata, sprašujeta, kdaj bo prišla … Zelo lepo sta jo sprejeli," zadovoljno pove bodoča mamica. Ta družinska povezanost in veselje ob prihodu novega člana predstavljata pomemben del Anjinega življenja in materinstva.
Vzgoja otrok: svoboda, pogovor in spoštovanje
Anja Križnik Tomažin je znana po svojem odprtem in sodobnem pristopu k vzgoji otrok. V pogovoru z drugimi starši na forumu je delila svoje poglede na vzgojo, ki poudarjajo svobodo, raziskovanje in spoštovanje otrokove individualnosti.
Na vprašanje o tem, kdaj je najboljši čas za otroka, Anja odgovarja: "Mislim, da vse preveč kompliciramo pri tem vprašanju. Zdaj, ko imam otroka, vsem pravim: »Imejte ga čim prej, ker je nekaj najboljšega!« Otroci ti dajo toliko ljubezni, toliko energije, da si ne moreš predstavljati." Poudarja, da "po eni strani nikoli ni tisti pravi čas za otroka, hkrati pa je vedno pravi čas." Po njenem mnenju ni izgovorov, saj "ko imaš enkrat otroka, je za vse poskrbljeno." Anja meni, da se starši v vlogi staršev spremenijo v "levinje, ki grabimo in še bolj uživamo življenje, kot smo ga prej." Odkar ima Lilu, je postala "petkrat bolj aktivna kot včasih in šestkrat bolj organizirana."
Ko pride do vprašanja discipline, Anja izpostavi, da se pogosto starši želijo, da je otrok discipliniran in poslušen zaradi sebe, ne zaradi otroka. "Otrok je po naravi radoveden, preizkuša in raziskuje in s težavo sedi vzorno pri miru." Pristop discipline, ukazovanja ali "vojaške vzgoje" ji je tuj. Verjame, da je njen pristop težji, saj želi otroku pustiti "možnost svobodnega razvijanja." S tem sprejema "marsikatero razmetavanje, norenje, raziskovanje, trmo, jezo, vpitje, smeh, …". Ključno je, da se o vsem pogovorita, kar zahteva več časa in potrpežljivosti. "Veliko se pogovarjava o občutkih, ki jih izraža v določenem trenutku. Otroku je treba pustiti, da se sam razvija."
Glede iskanja nasvetov za vzgojo Anja izhaja iz lastne vzgoje, iz opazovanja dobro vzgojenih otrok drugih ljudi in iz izkušenj v vrtcu. Ključno je, da veš, na kakšen način želiš vzgajati otroka. Lilu želi vzgajati "v čim bolj svobodnem duhu".
Anja in njen mož Matej se zavedata, da lahko pride do "šoka" ob vstopu v vrtec ali šolo, kjer obstajajo določena pravila. Vendar pa z njunim vrtcem nimajo takšnih težav. Lilu je vključena v posebno skupino, ki deluje na podlagi psihoanalize, v okviru javnih vrtcev. Dva vzgojitelja skrbita za 11 otrok različnih starosti in jih spodbujata k samostojnim odločitvam. Ni "črednega nagona", da bi vsi ob istem času delali isto. Vzgojitelja otroke usmerjata, jim nudita različne igre in podobno, otrokom je dovoljeno skoraj vse. Kadar pride do konflikta med otroki, jih vzgojitelji ne zaustavijo, ampak jim pomagajo, da sami pridejo do rešitve s pogovorom. "Ni kazni, je le pogovor."
Ta pristop se je izkazal za uspešnega. Anja pripoveduje, kako je Lilu, ko je bila prvič sama v vrtcu eno uro, z užitkom presajala rožico. "Uro in pol je Lilu uživala v presajanju in igri z zemljo. V tem času ni niti enkrat vprašala, kje je mama." Kopalnica je bila polna zemlje, Lilu blatna, a je v tem uživala. Presenetilo jo je, da packarija, ki jo je pustila za sabo, ni bila problem. Anja poudarja, da večina staršev v takšnih dejanjih vidi le umazanijo, namesto da bi prepoznali priložnost za otrokov razvoj. "Kako naj se otrok potem razvija?"
Anja svetuje staršem, da je otroke treba poslušati in jih spraševati, kako se počutijo. Če je otrok jezen, ga je treba vprašati, zakaj je jezen. Napačen pristop je, da se ob ugrizu enega otroka drugega le tolaži, drugega pa krega. "Tisti, ki je ugriznil, je s tem izrazil zelo močno čustvo, zato bi se morali najprej njemu posvetiti in ga vprašati, kako se počuti in zakaj je to storil ter mu razložiti, da lahko takšno čustvo pokaže tudi na drugačen način, ne z ugrizom."
Glede izbire igrač Anja priznava, da jo "bombardiranje s potrošništvom je grozno." Kot starš se je težko upreti ponudbi. Vendar pa se trudi kupovati "didaktične" igrače, ki niso kičaste. "V vsaki igrači, ki jo kupim, vidim nek razvoj naprej. To se mi zdi zelo pomembno." Želi otroku ponuditi čim več stvari, saj "vsaka nova igrača otroku odpira nov svet."
Mediji in zasebnost družine
Anja Križnik Tomažin je kot javna oseba že na začetku svoje kariere postavila jasne meje glede medijskega izpostavljanja svoje družine. "Jaz sem že na začetku rekla, da medijev ne bom spustila v svoje stanovanje, da naj mojo vezo pustijo pri miru in otroka prav tako." V veliki meri spoštujejo njeno željo, vendar se včasih pojavi potreba po objavi slik otrok. Anja je dolgo časa temu upirala, zdaj pa se je odločila popustiti, ker je postalo "malce prenaporno" zavračati vse prošnje. Priznava, da jo kot bralko tudi njo zanima, kako izgledajo otroci znanih osebnosti. Svojo prvo sliko s hčerko Lilo je objavila, ko je bila stara en mesec, s čimer je opravila svojo "državljansko dolžnost".
Kljub temu si Anja prizadeva, da ne bi izpostavljala svoje hčerke na način, da bi jo vodila v studie za modne fotografije. Dolgo časa je zavračala tudi prošnje časopisov, ki se ukvarjajo z otroki, materami in starševstvom. Vendar pa je v določeni točki popustila, kar je bila težka odločitev. Kot je navedla, je bila ena od motivacij tudi akcija Pampers-UNICEF "1 pakiranje = 1 cepivo," ki je namenjena izkoreninjenju neonatalnega tetanusa v državah v razvoju.
Na vprašanje, kako Lilu reagira, ko jo vidi na televiziji, Anja odgovarja, da ji še ni jasno, kaj so mediji, zato je vse skupaj zanjo nekaj normalnega. "Ob tem samo reče: »O, mami!« in to je to."
Glede vpliva medijske prisotnosti na Lilu, ko bo najstnica, Anja priznava, da se s tem še ne ukvarja. "Upam, da se tudi Lilu ne bo treba." Slovenija je po njenem mnenju majhna država, kjer ni pravih zvezdnikov, saj bi se sicer znane osebnosti težje sprehajale po ulici. V Ljubljani je ljudem normalno videti znano osebnost in je ne nadlegujejo preveč. Anja se brez težav sprehaja po mestu in če želi, ima mir. "Pri nas ni takšnega pritiska." Kaj bo čez 10 let, ko bo Lilu najstnica, težko napovedati.
Vsakdanje življenje in izzivi starševstva
V pogovoru z drugimi starši je Anja razkrila, da pri njih "vsak dan poteka drugače." Ko so doma, se Lilu sama odloči, kaj bi rada počela. Anja in Matej ji ponudita čim več različnih iger in aktivnosti, odločitev pa je vedno na strani otroka. Radi se igrajo aktivne igre - skačejo, se lovijo, kaj popravljajo, izdelujejo. Lilu zelo rada riše, se igra s plastelinom in podobno. Želijo izkoristiti čas čim bolj aktivno in se izogibajo nepotrebnim hišnim opravilom, ko je otrok doma. Anja se trudi, da ne bi bila preveč zaposlena s hišnimi opravili in otroka prepustila sama sebi. Če se otrok zaposli, izkoristi čas za kakšno manjše opravilo, če pa ima željo po skupni igri, odloži svoje delo in se igra skupaj z njo.
Na vprašanje o izbiri igrač, ki jih ponujajo otrokom, Anja odgovarja, da Lilu, ki je stara dve leti, zanima vse. Ponujajo ji zelo različne igrače - od avtomobilčkov, kladiv, žag, kock do punčk in ostalega, s čimer skušajo pokriti vsa področja. Lilu je zelo kmalu začela govoriti in je verbalno zelo sposobna, govori in se izraža kot triletnik. Kljub temu Anja ne spodbuja samo razvoja te sposobnosti, ampak daje poudarek tudi na motoriki, saj ji je ta vedno delala nekaj problemov. Radi se igrajo na plezalnicah, skačejo s stola na blazine, tečejo, delajo prevale in v tem zelo uživajo. Pogosto se kar vsi trije lovijo in skačejo ter tako razvijajo motoriko. Glede govora pa sta se z njo vedno pogovarjala normalno, uporabljata pomanjševalnice, vendar v kombinaciji z "odraslimi" besedami, na primer: "A boš papala? Kaj boš jedla?"
Anja in Matej nimata nekih posebnih ritualov, ker menita, da ti ustvarjajo vzorce, katerih pa ne želita predajati Lilu. Oba želita, da njun otrok zraste v boljšega človeka, kot sta oba sama. Zato skušata čim manj bremena, ki ga družine nosijo s seboj, prenesti na otroka. Vsak človek nosi s seboj veliko potovalko iz otroštva, najstništva, odraslega življenja in velikokrat prenašamo neke vzorce naprej na svoje otroke. Te vzorce bi rada ustavila pri sebi, da se bo Lilu "čim bolj svobodno sama razvila." To je težji način vzgoje, porabi se več energije, ampak se jima zdi, da je to edini pravi način.
O vlogi očeta v vzgoji Anja pove, da je njun urnik neklasičen, saj je Matej snemalec in direktor fotografije. Svoje obveznosti skušajo opraviti do četrte ure, da imata potem vsaj od 4. do 8. ure čas za Lilu, saj gre potem spat. Med tednom je že tako malo časa na voljo in skušata ga čim bolje izkoristiti. Če ima Anja kakšno večerno prireditev, je z Lilu Matej, če pa tudi on dela, je tu varuška oziroma stare mame in očetje. Anja sama hodi iskat Lilu v vrtec, saj je vrtec odprt do štirih in okoli pol štirih jo pride iskat.
Vse to kaže na Anjino predanost materinstvu, njeno zrelost in modrost pri vzgoji otrok, ter njeno sposobnost usklajevanja zahtevne kariere z bogatim družinskim življenjem.