Ste kdaj opazili, da se je koža vašega otroka nenadoma začela rdečiti, srbeti ali luščiti? In so se morda pojavili tudi drobni izpuščaji ali pordelost, ki je povzročila nelagodje? Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, potem ste verjetno že naleteli na eno izmed najpogostejših kožnih težav pri otrocih - dermatitis. Atopijski dermatitis pri dojenčku, pogosto imenovan tudi ekcem, je eno najpogostejših kožnih obolenj pri malčkih. To je kronična, ponavljajoča se vnetna bolezen kože, ki se pojavlja v vseh življenjskih obdobjih, pogosto pa prizadene dojenčke in male otroke. Zanj so značilne kožne spremembe, ki so posledica spremenjene funkcije kožne bariere.
Kaj je dermatitis in zakaj se pojavlja?
Dermatitis je splošen izraz za vnetno bolezen kože, ki se lahko kaže na različne načine, kot so rdečica, suhost, luščenje, izpuščaji in srbenje. Pri otrocih je dermatitis zelo pogost in v splošnem povezan z občutljivostjo kože, ki je nagnjena k draženju, alergijam, njegov pojav pa je pogosto pogojen z dednimi dejavniki. Najpogostejša oblika je atopijski dermatitis.
Vzroki za dermatitis so sicer lahko različni, vendar najpogostejši vključujejo:
- Alergije in preobčutljivost: Dermatitis se pogosto pojavi kot odgovor na stik z dražilnimi snovmi, kot so alergeni v hrani, prah, cvetni prah, neustrezna kozmetika in detergenti.
- Genetski dejavniki: V mnogih primerih ima dermatitis dedni vpliv. Če imata starša ali drugi bližnji družinski člani atopijski dermatitis, obstaja večja verjetnost, da bo to stanje prizadelo tudi njihovega otroka. Genetika je odgovorna za približno polovico primerov bolezni.
- Okoljski dejavniki: Suho in hladno vreme, ekstremne temperature ali onesnažen zrak lahko negativno vplivajo na otrokovo kožo, jo izsušijo in tako povzročijo dermatitis. Tudi onesnažen zrak je lahko vzrok.
- Slabljenje kožne pregrade: Kožna pregrada, ki ščiti telo pred škodljivimi vplivi okolja, je pri otrocih še posebej občutljiva. Otrokova koža je tanjša kot koža odraslih, kar pomeni, da je bolj nagnjena k večji izgubi vode, zunanje vplive pa bolj občutljiva. Če je ta pregrada oslabljena, lahko pride do prekomernega izhlapevanja vlage iz kože, kar vodi v suhost, pordelost in srbenje. Kožna pregrada je še vedno kompromitirana, kar se najbolje vidi pri transepidermalni izgubi vode (TEWL).
Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se in močno srbeča vnetna bolezen kože. Bolezen nastane zaradi prepletanja številnih dejavnikov, najpomembnejša sta dednost in vpliv okolja. Otroci, ki obolevajo za atopijskim dermatitisom, imajo posebno občutljivo kožo in so pogosto iz družin, v katerih so osebe z različnimi oblikami alergij. Pri nekaterih posameznikih se pojavlja brez jasnega vzroka, pogosto ob različnih vrstah stresa ali duševnih stiskah. Bolezen je dolgotrajna ter ima obdobja izboljšanja in poslabšanja.
Katere vrste dermatitisa poznamo?
Dermatitis ni samo eden. Dermatitis se lahko pojavi v različnih oblikah, vsaka z različnimi vzroki in simptomi. Pri tem je pomembno, da ugotovimo, katera vrsta dermatitisa prizadene otroka, saj to vpliva na izbiro zdravljenja in pristop k obvladovanju simptomov. Tukaj so najpogostejše vrste dermatitisa pri otrocih:
- Atopijski dermatitis: Se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa prizadene dojenčke in majhne otroke in je dedno pogojen. Omenjeni dermatitis pri otroku spremljajo srbečica, vnetne spremembe, boleče razjede, pordela, suha in vneta koža. Prvi izbruh atopijskega dermatitisa se v 50 % pojavi v prvem letu starosti, predvsem v tretjem mesecu, v 80 % pa do petega leta starosti. Izbruh lahko povzroči stik z alergenom, okužba, psihični stres, stik z določenimi materiali ali potenje.
- Kontaktni dermatitis: Je alergijska reakcija, ki se pojavi po stiku kože z alergeno snovjo.
- Dishidrotični dermatitis: Se navadno izrazi kot nenaden izbruh rdečice, najpogosteje na predelu dlani in stopal. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, a se najpogosteje pojavi po 40. letu.
- Seboroični dermatitis (oz. temenca): Se najpogosteje pojavi na predelu lasišča in obraza. Zaznamujejo ga belorumene luske. To je kožna sprememba, ki je značilna po oljnatih luskah. Blago luščenje se lahko pojavi na lasišču, čelu, ostalem delu obraza in za ušesi, vključno s pregibi, vendar prizadeti predeli niso srbeči, kar je največja razlika od atopijskega dermatitisa. Blaga do zmerna pordelost je lahko prisotna, ki je pogosto luskasta. V bistvu se lahko omenjeni dermatitis pojavi v kateremkoli starostnem obdobju, vendar se najpogosteje pojavi v prvih treh mesecih življenja in izzveni med 6. in 12. mesecem starosti. Kljub svoji razširjenosti je o njegovem poteku znano zelo malo, vendar je bilo identificiranih več dejavnikov, ki so povezani s stanjem kožnih lezij. Včasih se dermatitis pri dojenčkih pojavi zaradi hormonov, nato spontano izgine in se ponovno pojavi med puberteto. Obstaja neposredna povezava s glivico rodu Malassezia, ki je običajni del kožne flore. Študija je prav tako povezala seboroični dermatitis z imunska pomanjkljivostjo, ki se poleg dermatitisa kaže tudi z drisko in počasnim pridobivanjem telesne teže. Pomanjkanje riboflavina, biotina in piridoksina je bilo povezano z izbruhi seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih. Pri dojenčkih je potrebno redno umivanje lasišča z otroškim šamponom, nato pa nežno krtačenje za mehansko odstranjevanje lusk. Lahko pa uporabite tudi nego z deviškim kokosovim oljem, eteričnim oljem čajevca, oljem boreča, medom, glicerinom, aloe vero in drugimi. Če je obseg večji, se predpišejo lokalna protiglivična zdravila. Za starejše otroke se menijo keratolitična sredstva, kot so salicilna in mlečna kislina, sečnina ali propilenglikol, saj pomagajo odstraniti luske. Oblika seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih, ki se pojavi kot mastne, nesrbeče luske na lasišču, običajno brez izcedka. Luske so lahko različnih barv (od bele do rumene) in se običajno pojavijo v 3. ali 4. tednu po rojstvu. Tinea versicolor se lahko zdravi na enak način kot seboroični dermatitis.
- Plenični dermatitis: Gre za vnetje kože, ki nastane zaradi dolgotrajnega stika kože z urinom, blatom ali dražečimi snovmi v plenicah, kar povzroči rdečico, srbenje in včasih tudi boleče razjede na predelu zadnjice in dimelj. Plenični dermatitis ali plenični izpuščaj je nealergijsko vnetje kože na območju plenic. Značilna je rdečica in izpuščaji. Pojavi se pri 50-65 % dojenčkov in doseže vrh pri 9-12 mesecih, običajno pa izgine po 2. letu starosti. Plenica ima na kožo okluzivni učinek, kar pomeni, da je koža na tem območju izpostavljena vlagi in višjim temperaturam, hkrati pa je koža tudi kratkotrajno izpostavljena urinu in blatu. Vsi ti dejavniki povzročijo, da se kožna pregrada poruši, kar poveča prepustnost za potencialno dražilne snovi. Dandanes je tehnologija napredovala tako daleč, da so nadgradili tudi dizajn, sestavo in delovanje plenic, kar je seveda ključnega pomena pri zmanjševanju pleničnega izpuščaja. Kožo pod plenicami redno čistite z nežnimi čistilnimi sredstvi (morajo imeti nevtralen ali kisel pH, vsebovati ne dražilne snovi in biti primerni za dojenčke). Na kožo nanesite mazilo ali kremo, primerno za nego plenic (naj vsebuje cinkov oksid, pantenol itd.).
Kako prepoznamo dermatitis pri dojenčku?
Pri dojenčkih se dermatitis najpogosteje pojavi na ličkih, kjer je koža pordela, vneta, suha ali vlažna, lahko se pojavi tudi luščenje in drobne rane zaradi srbenja. Spremembe so pogosto prisotne tudi na lasišču ter na predelu pod plenico. Koža je lahko občutljiva in pri dotiku je prisotna bolečina. Atopijski dermatitis pri dojenčku se običajno pojavi v prvih šestih mesecih življenja. Značilno je, da nastane na obrazu, licih, čelu in lasišču dojenčka. Izbruhi atopijskega dermatitisa potekajo različno v posameznem starostnem obdobju. Lahko so blagi ali zelo hudi, razvijejo se lahko izjemno hitro, v nekaj urah. Za prav vse faze pa je značilno močno srbenje, ki moti spanje in vsakodnevne aktivnosti.
Pri majhnih otrocih se izbruhi dermatitisa navadno pojavijo na suhih predelih kože, brez izločanja tekočin, tipično pa prizadenejo predel zapestij, gležnjev in notranje strani nog ali rok. Koža je pogosto luskasta in srbeča, kar vodi v dodatno draženje zaradi praskanja. Pri otrocih, starejših od dveh let, se najpogosteje pojavi na pregibih, kot so komolec, za koleni in ušesi, ter na zapestjih, gležnjih in hrbtni strani dlani.
Atopijski dermatitis je najpogostejša kožna bolezen v otroštvu. Zanj so značilni predeli ekcema, pojavlja se v obliki zadebeljenih pordelih žarišč z mehurčki, bunčicami in luščečimi se ploščami, prizadeti so različno veliki predeli kože. Mesta, kjer so opazne bolezenske spremembe, se spreminjajo s starostjo.
Če se ekcem pojavi v prvih mesecih življenja, je opazen simetrično po čelu in licih, predel kože okrog ust je zdrav. Prizadeti so tudi lasišče in zgornji del telesa, zunanja stran rok in nog ter zapestja. Koža pod plenico je večinoma zdrava. V starosti od dveh do treh let se ekcem pojavlja na predelu zapestij in gležnjev, spremembe na licih izzvenijo. Pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih ekcem opazimo v pregibih velikih sklepov, na vratu, vekah, po obrazu, rokah in nogah.
Suha koža je najpogostejši bolezenski znak bolnikov z atopijskim dermatitisom. Razlog je okvarjena pregradna funkcija kože. Dodatni razlogi za to, da je koža obolelih pozimi še bolj suha, so nizke temperature, veter, mraz in suh zrak v stanovanjih zaradi centralnega ogrevanja. Vse to pripomore k izgubi vlage skozi kožo. Srbečica je najbolj neprijeten znak atopijskega dermatitisa. Lahko je tako huda, da moti otrokovo spanje in ga ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Pri osebah z atopijskim dermatitisom se zaradi suhe kože in močnega srbenja hitreje pojavljajo tudi dodatni zapleti, kot so bakterijske, glivične in virusne okužbe.
Atopijski dermatitis (ekcem) - vzroki, simptomi, diagnoza, zdravljenje, patologija
Zdravljenje in nega atopijske kože pri dojenčkih
Zdravljenje dermatitisa pri otrocih vključuje redno vlaženje kože z negovalnimi kremami, uporabo lokalnih kortikosteroidov za zmanjšanje vnetja ter izogibanje dražljajem, kot so določena mila, alergeni in sintetične tkanine. V primeru okužb lahko zdravnik predpiše antibiotike ali protiglivična zdravila, pomembno pa je tudi, da otrok vnetega predela ne praska, kar bi lahko stanje samo še poslabšalo.
Pri negi atopijske kože je izjemnega pomena premišljena in ciljna nega kože, saj le ta lahko močno vpliva na stanje in izrazitost simptomov dermatitisa. Koža dojenčkov se precej razlikuje od kože odraslih. Sestavine kozmetičnih izdelkov se hitreje absorbirajo in segajo globlje. Pomembno je, da se pri izbiri negovalnega izdelka izognemo vsakršnim dodatkom, ki v izdelke za najmlajše nikakor ne sodijo. Vsekakor se je dobro izogniti nepotrebnim konzervansom, umetnim penilcem, umetnim dišavam in barvilom, ne nazadnje tudi potencialno alergenom.
Kako negovati kožo dojenčka, ki se sooča z izbruhom dermatitisa:
- Umivanje: Kopeli naj trajajo le kratek čas, pri tem poskrbite, da voda ni prevroča. Uporabite nežen gel za prhanje, ki kožo čisti s pomočjo nežne rastlinske osnove brez sulfatov, ki bi lahko občutljivo kožo še dodatno izsušili in dražili. Hemptouch Nežna krema za prhanje kožo čisti s pomočjo nežne rastlinske osnove brez sulfatov. Vsebuje konopljino olje in olje grozdnih pešk, ki kožo oskrbita z lipidi, potrebnimi za obnovo kožne bariere ter mehčanje in vlaženje kože. Pomembno je, da se izogibamo penečim kopelim, alkalnim milom in močnim površinsko aktivnim snovem, kot je natrijev lavrilsulfat. Izberite blag čistilni izdelek brez mil, kot je Eucerin AtopiControl čistilno olje.
- Vlaženje in nega: Naj sledita takoj po prhanju. Kožo po prhanju le nežno popivnajte, nato pa v akutni fazi izbruha nanesite na prizadete predele Terapevtsko CBD mazilo, ki vsebuje CBD izvleček in deluje protivnetno ter kožo v trenutku pomiri in zaščiti. Ker ima koža pri atopijskem dermatitisu oslabljeno delovanje zaščitne pregrade oziroma kožne bariere, ji lipidi iz mazila pomagajo ustvariti naravni ščit, ki učinkovito zaščiti pred zunanjimi vplivi in draženjem. V primeru, da je dermatitis v fazi mirovanja, pa namesto Terapevtskega CBD mazila uporabite Nežno mazilo za otroke - bogato hranljivo, obnavljalno in zaščitno mazilo, ki pomirja in neguje občutljivo kožo otrok ter ščiti pred nenadno izsušitvijo. Pomembno je, da otrokovo kožo po telesu navlažite vsaj dvakrat dnevno (tudi po oljni kopeli). To so tudi ključne sestavine izdelkov linije Eucerin AtopiControl. Eucerin AtopiControl negovalna krema in Eucerin AtopiControl losjon za nego telesa sta idealna vlažilna izdelka za vsakodnevno nego pri dojenčkih in otrocih, starejših od treh mesecev. Če je vaš dojenček mlajši od treh mesecev, se glede izdelkov, ki naj bi jih uporabljali, posvetujte z zdravnikom. Eucerin AtopiControl losjon za nego telesa je bogat izdelek, ki se enostavno nanese na otrokovo celotno telo, obenem pa zagotavlja intenzivno vlaženje, ki ga koža potrebuje. Eucerin AtopiControl negovalna krema je idealna za posamezne problematične predele, kot so pregibi komolcev in kolen. Vzemite si čas, da izdelek vmasirate v dojenčkovo kožo z nežnimi in pomirjujočimi potegi.
Vlaženje kože: Vlaženje kože vsaj dvakrat na dan je ključnega pomena! Priporočljivo je uporabljati izdelke brez dišav, barvil in alkohola. Mazila ali kreme, ki ustvarjajo hidro-lipidno bariero, preprečujejo izhlapevanje vode, hkrati pa omogočajo koži dihati. Takšni izdelki naj ne vsebujejo agresivnih emulgatorjev in naj bodo osnovani na sestavinah, kot so lanolin, karitejevo maslo, ali podobno, saj raznorazna olja kožno bariero samo še bolj uničujejo!
Izogibanje dražilnim snovem: Uporabljajte nežna, brezdišavna mila in čistila! Po kopanju dojenčka nežno popivnajte z brisačo, oziroma ga ne drgnite, da preprečite dodatno draženje.
Hladni obkladki z destilirano vodo in kratke kopeli, oziroma tuširanje z mlačno vodo: Da ublažite srbenje, lahko uporabite hladne obkladke iz bombaža. Ampak ti naj ne bodo namočeni v navadno vodo, ampak v destilirano, ki ima nižji pH, oziroma je za kožo manj dražeča. Prav tako se priporoča, da trajanje kopanja, oziroma tuširanja ne presega 5 minut in da uporabljate mlačno vodo. Raje navijte radiatorje in poskrbite za vlažilec zraka, kot pa da malčku s toplo vodo izperete zaščitno olje iz kože.
Prehrana in alergije: Včasih lahko določena hrana povzroči ali poslabša simptome atopijskega dermatitisa. Ker gre tu za zelo "spolzko" področje, se glede prilagojene prehrane nujno posvetujte s pediatrom, oziroma alergologom. Včasih so alergije tako blage, da se jih sploh ne opazi, zato previdno in pozorno!
Redno spremljanje in zdravniški nasvet: Redno spremljajte stanje kože svojega otroka in se ob poslabšanjih posvetujte z zdravnikom. V nekaterih primerih je uporaba zdravil na recept, kot so kortikosteroidne kreme ali mazila, nujna.
Preprečevanje okužb: Ker lahko praskanje povzroči odrgnine in rane, je pomembno preprečiti sekundarne okužbe. Kratko striženje nohtov in uporaba mehkih rokavičk močno zmanjšata poškodbe kože zaradi praskanja.
Psihološki vidik: Atopijski dermatitis pri dojenčku lahko vpliva tudi na njegov spanec in splošno počutje. Raznorazne dermatitise in druga kožna obolenja obravnavajte z vso resnostjo!
CBD in dermatitis
Znano je, da CBD pozitivno deluje v primeru dermatitisa, saj je poznan po svojem protivnetnem in pomirjujočem delovanju. Učinkovito pomirja srbečico in rdečico; dve izmed najbolj izrazitih težav dermatitisa. V kombinaciji s konopljinim oljem in bogatimi rastlinskimi masli koži pomaga okrepiti kožno bariero, ki je v primeru dermatitisa tako zelo pomembna. Hemptouch izdelki so dermatološko testirani in certificirani, kar potrjuje njihov izjemni potencial pri lajšanju simptomov atopijskega dermatitisa.
Ali lahko uporabljam konopljine izdelke za svojega dojenčka?
Prav gotovo ste se že na začetku srečali s to mislijo. Povsem razumljivo, a naj vas pomirimo. Konopljine sestavine, ki so uporabljene v kozmetičnih izdelkih, so povsem varne in učinkovite. Kadar dojenčke in malčke muči ekcem, to ni boleče in nadležno le zanje, ampak je tudi stresno in težavno za starše. Težko je gledati otroka, kako trpi, saj srbenje in neugodje poslabšata njihovo splošno razpoloženje in zmotita urnik spanja. Na srečo so tu ukrepi, ki bodo otroku prinesli olajšanje.
ABCD - Pravila atopijskega dermatitisa
- A kot Alimenacija ali prehrana: Nekateri, zlasti majhni otroci, imajo ob atopijskem dermatitisu še alergijo na določeno vrsto hrane. Ko je potrjena s testi, je to hrano treba odstraniti z jedilnika. V naslednjih letih alergija izzveni in zato osebe, ki obolevajo za atopijskim dermatitisom, lahko normalno uživajo vsa živila. Pozorni morajo biti pri uživanju živil, ki vsebujejo nekatera umetna barvila in konzervanse, ti lahko povzročajo poslabšanje bolezni.
- B kot Bath ali kopanje: Za osebe z atopijskim dermatitisom je zelo pomembno vsakodnevno redno vzdrževanje osebne higiene. Kopel naj traja od 5 do 10 minut, temperatura vode naj ne presega 32-33 °C. Za kopanje priporočamo uporabo sindetov ali gelov brez mila, ki ne dražijo kože. Pomembno je, da kožo dobro sperete in jo nežno popivnate brez drgnjenja.
- C kot Cotton ali bombaž: Izogibajte se oblačilom iz sintetičnih tkanin in volne, ta pogosto povzročajo srbenje. Uporabljajte bombažna oblačila, otrok naj ne bo oblečen preveč toplo. Za pranje perila uporabljajte blaga pralna sredstva brez belila in mehčalca, perilo naj bo dobro izprano. Izogibajte se zaprašenih prostorov, iz bivalnih prostorov odstranite talne obloge in zavese, iz spalnih prostorov pa odeje iz perja, saj se v njih zadržujejo pršice, ki za osebe z alergijami stanje še poslabšajo.
- D kot Distraction ali rekreacija: Osebam z atopijskim dermatitisom so dovoljene vse vrste rekreacije. Pri športnih aktivnostih, kjer se oseba močno prepoti, je treba skrbeti za primerno lahka oblačila in ustrezno higieno. Stanje se v poletnih mesecih izboljša zaradi ugodnega vpliva sončnih žarkov in višjih temperatur zraka, saj ni neugodnega vpliva mraza in nizke vlage. Enako kot pri drugih otrocih odsvetujemo neposredno izpostavljanje soncu med 11. in 16. uro, otroke zavarujte z oblačili, očali in pokrivali.
Zakaj se pojavi atopijski dermatitis?
Bolezen ima 15 do 20 odstotkov predšolskih in šolskih otrok v razvitih deželah sveta. Atopijski dermatitis se najpogosteje začne med drugim in šestim mesecem starosti, vendar se lahko pojavi tudi pozneje, tako pri otrocih kot pri odraslih. Pri večini obolelih je prve znake bolezni na koži mogoče opaziti med drugim in petim letom starosti. Intenzivnost bolezni se z leti najpogosteje zmanjšuje, tako več kot 90 odstotkov obolelih otrok po desetem letu nima več kožnih sprememb.
Kaj lahko storite sami in kdaj poiskati mnenje strokovnjaka?
Osnovna nega otroške kože zahteva vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in čim manj sredstvi, če že uporabljate negovalne izdelke, naj bodo ti primerni za kožo z atopijskim dermatitisom, torej blaga in naravna sredstva, ki jih lahko kupite v lekarni. Nega in higiena atopijske kože sta ključnega pomena. Kožo otroka dvakrat na dan umijte in z nje odstranite pot, potencialne alergene in ostanke krem. Nega naj bo posebej temeljita zvečer. Kopanje naj ne traja predolgo. Držite se "pravila treh minut": po umivanju kožo nežno obrišite in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat. Ob prepoznani alergiji se je treba izogibati alergenom, ki so lahko prehranski ali inhalacijski. Prehranski alergeni so npr. mleko, jagode, arašidi, meso, rumenjak in beljak, morski sadeži, žita ipd., medtem ko so inhalacijski alergeni pršice v hišnem prahu, pelodi trav in dreves, perje in plesni. Če ob redni negi in izogibanju alergenom vnetje kože še naprej vztraja, se je treba po nasvet obrniti k zdravniku pediatru, ki bo predpisal ustrezno terapijo in ob morebitnem sumu na alergijo izdal napotnico za nadaljnje preiskave pri alergologu. V primeru hujše oblike AD, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.
"Otroku ne preprečujte praskanja za vsako ceno. Neredko sem v stiku s starši, ki otroku fizično preprečujejo praskanje z držanjem rok. Dobro se zavedam, da starši s tem želijo otroku pomagati, saj ne želijo, da bi se koža še bolj poškodovala, vendar pri tem prezrejo otrokovo osnovno fiziološko potrebo - umiritev srbeža. Srbež je nevzdržen in otrok nima izbire, ali bi se praskal ali ne, temveč po praskanju čuti močno potrebo. Pri praskanju takšnega srbeža gre pravzaprav največkrat za podzavestno motorno dejavnost - refleks za blaženje srbeža s stimuliranjem bolečine. Vsaka bolečina je namreč olajšanje," je zapisala dr. Tina Mesarič iz zavoda Atopika. "Nohtke postrizite na kratko, otrok pa naj nosi dolga, lahka, zračna oblačila in rokavičke, ki preprečujejo direkten stik s kožo. Otroku naj ne bo vroče, da se omeji potenje, ki spodbuja srbenje. Ko otrok izrazi stisko zaradi srbenja, mu pomagajte tako, da kožo božate, rahlo ščipate, tapkate, hladite s hladnimi obkladki… Poslušajte, kaj otrok želi, kaj ga umiri in kako mu lahko pomagate."
Dobra novica ob vsem navedenem pa je ta, da v 50 % težave izzvenijo do tretjega leta starosti. Pri večini otrok se ekcem izboljša do šole, v nekaterih primerih pa lahko vztraja tudi v odraslo dobo.
Atopijski dermatitis je dedno pogojeno stanje. Koža ne proizvaja dovolj hidrolipidnih snovi, da bi se zaščitila, zaradi česar je ranljiva in odprta za napade alergenov in dražečih snovi. Zaradi tega koža izgublja vodo, postane suha in srbeča, pogosto na licih, bradi in sklepih. Srbenje ali pruritus je ena glavnih značilnosti ekcema. Površinska pregrada kože je okvarjena, kar pomeni, da lahko alergeni in dražeče snovi prodrejo globoko, kar povzroči vnetje in sproščanje srbeče molekule imenovane histamin. Suhi srbeči ekcem lahko negujemo z nadomestki mila (sindeti) in z nanosom emolienta dvakrat na dan, ki bo uravnotežil koži prijazne bakterije. Ekcem ni nalezljiv in se ne širi od osebe do osebe. Pri starejših otrocih in odraslih se ekcem nahaja predvsem na vratu in v kožnih gubah, okoli komolcev, zapestja in za koleni. Predeli ekcema so lahko popraskani in lahko krvavijo. Pojavijo se lahko tudi mehurčki, ki rosijo. Ekcem je atopijsko (alergično) stanje kože, ki je dedno pogojeno in prizadene predvsem dojenčke in otroke.
Primerna nega kože je ob splošnih ukrepih, izogibanju alergenom in zdravljenju z zdravili osnova preventivnega zdravljenja in preprečevanja poslabšanj atopijskega dermatitisa. Vztrajen vsakodnevni nanos ustreznih negovalnih mazil in vlaženje kože pomaga ohranjati in obnavljati oslabljeno pregradno funkcijo kože, zmanjša vstop alergenov in mikroorganizmov skozi kožo v telo, zavre imunsko reakcijo v koži ter zmanjša možnost za ponovni zagon bolezni. Na kožo moramo nanesti dovolj mazilne podlage vsaj dvakrat na dan, vedno na vlažno kožo v nekaj minutah po kopanju ali tuširanju. Občasno se svetujejo oljne kopeli, vendar ne, kadar je koža vneta ali nastopijo znaki kot so rosenje, mehurčki, ragade. Pri umivanju je potrebno uporabljati mila, ki imajo pH vrednosti blizu vrednosti kislinskega plašča kože (pH 5,5), pri umivanju bodimo zmerni. Dober negovalni izdelek naj vsebuje učinkovine, ki jih koža lahko »uporabi« za obnovo vlažnosti in oslabljene funkcije kože. V lekarnah imamo dermatološke izdelke, ki so dostopni v številnih oblikah in z različnimi učinkovinami. Humektanti vlažilno delujejo tako, da pritegnejo in zadržujejo vodo v povrhnjici. Emoliensi delujejo zaščitno in preprečujejo izsušitev kože. To dosežejo s tvorbo zaščitnega filma na površini kože. Okluzivi so mastne snovi, ki preprečujejo izhlapevanje vode. Tipična predstavnika sta vazelin in lanolin. Pomembno je, da mazanje z negovalnimi izdelki postane dnevna rutina tudi v obdobju izboljšanj. Nega kože mora biti še posebej intenzivna in redna v zimskem času, hladnem in vetrovnem vremenu. Ob redni uporabi negovalnih izdelkov je dokazano zmanjšana poraba kortikosteroidnih mazil, ki se uporabljajo za zdravljenje vnetnih žarišč na koži, pa tudi izbruhi bolezni so redkejši in blažji.