Učenje o pravilnem ravnanju z dojenčkom, kar pogosto poimenujemo "baby handling", je ključnega pomena za spodbujanje zdravega gibalnega razvoja in vzpostavljanje pravilne drže. Otroci s svojim gibanjem spoznavajo svoje telo in svet okoli sebe. Za spodbujanje čim bolj vzravnane in uravnotežene drže ter zdrav gibalni razvoj pa je zelo pomembno, kako ravnamo z njim v prvih mesecih. Zavedanje o tem, kako dojenčka držimo, dvigujemo, hranimo in negujemo, lahko bistveno vpliva na njegovo prihodnje telesno počutje in motorične sposobnosti.
Razumevanje koncepta "Baby Handlinga"
Pojem "baby handling" si ljudje pogosto razlagajo različno. Za večino baby handling pomeni rokovanje z dojenčkom, se pravi različni položaji za negovanje in ukvarjanje se z otrokom oziroma dojenčkom. Vendar pa je pomembno poudariti, da baby handling niso navodila za uporabo dojenčka. Tudi prevod "rokovanje z dojenčkom" lahko spominja na navodila za uporabo, ki jih dobimo zraven gospodinjskih aparatov. Bolj primeren bi bil prevod "ravnanje z dojenčkom", saj se sliši veliko bolj humano in prijazno do otroka.
Na splošno je baby handling velikokrat narobe razumljen. Tako kot so si dojenčki in otroci med sabo različni, se tudi handling razlikuje od otroka do otroka. Zelo pomembno je, da starši poznajo svojega otroka, ga znajo opazovati in spremljati njegov razvoj, saj jim bo tako lažje res kvalitetno izvajati pravilno ravnanje s svojim otrokom. Kadar starše poučujemo o pravilnem ravnanju z njihovim otrokom, je pomembno, da jih ne seznanimo samo z nekimi osnovnimi položaji in ravnanjem, temveč da jih skušamo poučiti o ravnanju na tak način, da ga bodo znali prilagoditi za svojega otroka. Na splošno poznamo kar nekaj osnovnih položajev, ki pa jih mora potem vsak starš prilagoditi potrebam svojega otroka.
Prvi meseci: Osnove pravilnega držanja in nege
V prvih mesecih dojenčkov razvoj poteka hitro, a so njihovi vratni in trupni mišični nadzor še v povojih. Zato je ključnega pomena pravilna podpora in drža.
Hranjenje in podiranje kupčka:Prve mesece dojenček sicer glavo obrača, ne more pa je zadržati proti sili teže. Zato naj v naročju LEŽI. Eno roko moramo imeti pod otrokom. Podpiramo mu hrbet in glavo, ki nam ne sme zdrkniti vznak čez naš komolec. Bradica naj se rahlo naslanja na njegove prsi, roki pa naj ne visita navzdol. Nosimo ga izmenoma na eni ali drugi roki. V tem obdobju ga nikakor ne smemo nositi v pokončnem položaju, stisnjenega na svojih prsih! Pod silo teže se bo ves zgrbil sam vase ali pa si bo pri obvladovanju glave pomagal tako, da se bo zakrčil v ramenskem obroču.
Uporabo kengurujčka v prvih mesecih odsvetujemo. Bolj so priporočljive rute ali trakovi, v katerih dojenček počiva bolj postrani, vendar ga moramo tudi v tem primeru podpirati v trupu in paziti, da dojenček ni preveč pokrčen ali sključen, saj mu tak položaj lahko ovira dihanje. Ker se dojenček v njih ne more gibati, jih uporabimo le za krajši čas in ne za dolge izlete.
Dojimo lahko leže ali pa v polsedečem položaju. Otroka k prsim prislonimo. Ni treba, da se sklanjamo nadenj. Tak položaj je neugoden tako za mamo kot tudi za otroka. Spet podpiramo trup in glavo, ki ne sme viseti vznak. Pri hranjenju po steklenički otroka vzamemo v naročje v podoben položaj. Tako bo dojenček vseeno čutil objem in toplino. Da bo otroku bolj udobno, prekrižamo svoji nogi (ko nam leži na levi roki, prekrižamo desno nogo čez levo in obratno). Tudi zdaj pazimo, da je glava poravnana s trupom in podprta, bradica naj bo rahlo naslonjena na prsi, z dudo jeziček malo potiskamo navzdol.
Kupček podiramo tako, da se nagnemo malo nazaj in si otroka položimo čez ramo. Ni treba, da hodimo z njim naokoli. Lahko ga rahlo masiramo po hrbtu, ne smemo pa ga stresati. Nekaterim otrokom bolj ustreza, če nam ležijo na roki ali pa so zleknjeni čez kolena.
Podiranje kupčka
Polaganje in dviganje:Ko otroka polagamo v posteljico ali na previjalno mizo, ga objamemo okrog ramen tako, da podpremo še glavo, ga obrnemo na bok in na podlago najprej naslonimo ritko. Na hrbet ga obrnemo, ko že leži, rameni pa počasi spustimo šele, ko na njegovem obrazu razberemo, da se je novemu položaju prilagodil. Ko ga dvigamo, ponovimo gibe v obratnem vrstnem redu. Otroka primemo za rameni, ga obrnemo na bok, dvignemo najprej zgornji del trupa in si ga položimo v naročje.
Previjanje:Pri previjanju otroka ne dvigujmo tako, da ga primemo za stopala, pač pa ga primemo za stegno, kot kaže slika, in mu nogici pokrčimo proti trebuščku. Pri tem ritko privzdignemo le toliko, da lahko postavimo pleničko.
Gibalni razvoj in spodbujanje hoje
V prvih mesecih je ključnega pomena omogočiti otroku čim več prostora za gibanje in raziskovanje, pri čemer ga ne smemo omejevati, a mu moramo zagotoviti varnost.
"Pase kravice" in samostojno sedenje:Še vedno velja staro navodilo, da naj dojenček »pase kravice«. Med previjanjem ga za krajši čas obrnemo na trebuh. Po prvem mesecu bo začel dvigovati glavico, pri treh mesecih pa se večina že lepo opre na komolce in v tem položaju celo uživa. Če mu roki uhajata nazaj, mu pomagamo tako, da ga podpremo ob ramenih in nadlahteh, kot kaže slika. Okrog petega meseca se otrok začne opirati visoko na iztegnjeni roki ali roki izteguje k igračam.
Dokler je otrok v hrbtu še mehak, ga ne posedamo med blazine. Bolje je, da ga položimo na tla. Tam bo lahko bral in se prevračal po mili volji ter si tako krepil mišice, hrbtenica pa pri tem s težo ne bo obremenjena. Samostojno lahko sedi šele, ko je sposoben sedeti z zravnano hrbtenico.
Položaji za nošenje in hranjenje:Ko otrok že obvladuje glavo in trup (večina okrog sedmega meseca), ga lahko nosimo v pokončnem položaju, in sicer tako, da ga z eno roko podpiramo pod stegnom in ritko, z drugo pa pazimo, da ne omahne. Običajno se močno zanima za svet okoli sebe in se v naročju ves čas vrti. Otroku se vedno dobro zdi, ko se z njim igrajo tudi starši.
Pri hranjenju po žlički je najbolje, da nam sedi v naročju. Spet mu podpremo hrbet in glavo, ki mora biti pokonci. Žličko položimo na spodnjo čeljust in konico jezika ter počakajmo, da otrok z ustnicama sam pobere hrano z nje. Če se mu zaleti, pa ga le zasukamo navzdol in po potrebi udarimo z roko po hrbtu.
V starosti, ko začnemo dodajati mešano hrano, dojenčki še ne morejo sedeti samostojno. Če otroka hranimo v stolčku ali »lupinici«, kjer je naslonjen nazaj, pa hrana sama steče navzdol in verjetnost, da se mu bo zaletelo, je večja.
Učenje hoje:Tudi glede hoje velja enako: nič siliti! Učenje hoje ni potrebno. Pustimo otroku, da kobaca po prostoru. Ko bo dovolj močan, bo začel plezati po nas ali se dvigovati ob pohištvu. S prestopanjem ob opori bo pridobil ravnotežje in ko bo dovolj stabilen, bo samostojno zakorakal v svet! Večina otrok shodi med 12. in 18. mesecem starosti.
Izogibanje pogostim napakam in pripomočkom
Na trgu je na voljo ogromno pripomočkov, za katere nas proizvajalci in trgovci prepričujejo, da jih naš otrok mora imeti. Z nekritičnim nameščanjem vanje pa lahko otroka prezgodaj postavljamo v pokončni položaj ali mu gibanje preveč omejujemo.
Hojice in avtomobilski sedeži:Za hojico je celo dokazano, da je za otroka lahko nevarna. Dojenčke, ki v vratu in trupu še niso čvrsti, pa se pogosto zvijejo v povsem neustrezne položaje v avtomobilskih sedežih ali "lupinicah". Saj tudi odraslim daljše sedenje ali celo spanje v avtomobilskem sedežu ni udobno. Ko peljemo na sprehod, ga položimo v voziček, ki ima ravno dno in ga ne vozimo v »lupinici«.
Stolčki za hranjenje in vozički:Dokler se vaš dojenček ne zna samostojno usesti, ga hranite v svojem naročju. Ko pa napoči čas, ko se vaš dojenček že samostojno usede, ga iz naročja lahko prestavite v stolček za hranjenje. Stolček naj ne bo premehek. Pomembno je, da ima čvrsto naslonjalo in čvrsto sedišče. Položaj stolčka naj bo tak, da otroku omogoča čim bolj pokončen položaj. Nagibanje naslona nazaj pri hranjenju nikakor ni priporočljivo. Otrok naj sedi aktivno, vzravnano in čim bolj pokončno. Stolček za hranjenje naj ima tudi naslonjalo oziroma poličko za nogice. V stolčku za hranjenje dojenčka ne pripenjamo s pasovi čez rame, saj to otroku odvzame aktivno držo. Položaj otrokovih kolkov, kolen in gležnjev naj bo 90°. Bolje kot mizica pri stolčku za hranjenje je, da otroka s stolčkom posedete k vaši mizi, kjer bo jedel skupaj z ostalo družino.
Prav tako kot za stolček za hranjenja velja, da ga lahko začnemo uporabljati, ko se otrok samostojno usede, enako velja tudi za avtomobilski sedež. Naslonjalo in sedišče naj bosta čvrsta in čim bolj ravna. Prehod med naslonjalom in sediščem naj bo 90° in naj ne bo zaobljen, kot je pri lupinici. Sedež naj ne bo preširok, da daje otroku občutek stabilnosti.
V tem obdobju dojenčka že lahko pričnemo voziti z vozičkom v pokončnem položaju. Tudi, če se otrok še ne usede povsem samostojno, ga v vozičku lahko posedemo takrat, ko vidimo, da je pri sedenju v našem naročju dovolj stabilen, da zadrži položaj. Tudi za voziček velja, naslonjalo in sedišče naj bosta udobna a hkrati dovolj čvrsta. V sedečem položaju otroka vozimo v čim bolj pokončnem položaju (90°) in ne spuščamo naslonjala v pol ležeč ali kakršen koli drug položaj, razen ležečega. S pasovi dojenčka ni potrebno pripenjati čez zgornji del trupa, pomembno je, da ga dovolj čvrsto pripnemo s pasovi okoli medenice, položaj zgornjega dela trupa naj otrok nadzoruje sam. Če tega še ni zmožen, ga v vozičku do takrat vozite v ležečem položaju. Tudi v vozičku naj bo položaj kolkov, kolen in gležnjev 90°, kar pomeni, da mu oporo za nogice spustite navzdol.
Igrače in prostor:Igrače naj bodo v tem obdobju raznovrstne, različnih oblik, materialov, čim bolj naj vzpodbujajo dojenčkovo gibanje. Tudi zvočne igrače in pesmice bodo vedno bolj zanimive. V tej starosti bo sigurno postalo zanimivo spuščanje predmetov na tla in opazovanje, kaj se z njimi zgodi. Udarjanje z dvema igračama skupaj, ali z eno ob tla, ali kaj drugega, bo prav tako postalo zabavno. Ob raziskovanju prostorov in njihove vsebine pa bo igrača hitro postala vsaka stvar, ki bo vašemu malčku prišla pod roke, tudi če ni to njen prvotni namen.
Vloga staršev in individualni pristop
Pri pravilnem ravnanju s svojim otrokom pa je izredno pomembna tudi drža in aktivnost staršev. Če želimo iz svojega otroka izvabiti čim več aktivnosti, samostojnega gibanja in res kvalitetne drže, moramo najprej stvari razčistiti pri sebi. Nesmiselno je pričakovati od otroka, da se bo v naročju držal vzravnano, aktivno in čim bolj samostojno, če mi sami nimamo aktivne drže, če smo vsi sključeni in "krivi". V trenutku, ko sami popravimo svojo držo ter se aktivno držimo in ne visimo kot prazna vreča, v tistem trenutku bo otrok to začutil in prevzel to našo aktivnost nase in tudi sam bolj aktivno vzdrževal svojo držo.
Če na splošno povzamemo, kaj je to baby handling, lahko rečemo, da je to aktivno sodelovanje med otrokom in starši, komunikacija na vseh ravneh in medsebojno poznavanje. Vsak otrok je drugačen in potrebuje individualen pristop. Zato je ključnega pomena, da starši opazujejo svojega otroka, ga razumejo in prilagajajo svoje ravnanje njegovim razvojnim stopnjam in potrebam.